Nova24tv neutemeljeno o medrasnih odnosih
Avtor: Nina Rozman
TRDITEV
»Raziskave pa so pokazale, da so belci pravzaprav najmanj rasistični.«
OCENA
IZVIRNA OBJAVA
Portal Nova24tv je 13. avgusta objavil članek z naslovom »Katera rasa je najbolj rasistična?«, v katerem so poročali, da so raziskave pokazale, »da so belci pravzaprav najmanj rasistični«.
Pri tem so se sklicevali na rezultate anket, ki jih je leta 2020 izvedla ameriška organizacija za nacionalne volilne študije (ANES). Pred takratnimi predsedniškimi volitvami so anketirali 8280 ljudi, po volitvah pa še 7449. Vseh vprašanj je bilo več kot dvesto, Nova24tv pa se je osredotočila le na vprašanje »Kako se rase ocenjujejo med seboj?«.
Na Anesu so za Razkrinkavanje.si pojasnili, da rezultati izvirajo iz študije raziskovalca L. J. Zigerlla z državne univerze v ameriški zvezni državi Illinois. Zigerell, izredni profesor politologije in javne uprave, je potrdil avtorstvo ankete, pri tem pa opozoril, da ni bila objavljena v strokovni reviji ali monografiji, temveč jo je objavil zgolj na svojem blogu in družbenem omrežju X.
Zigerell je z anketami preučeval odnos pripadnikov štirih rasnih skupin (belci, Afroameričani, Hispanci in Azijci) do drugih ras. Odgovore je vrednotil na lestvici od nič do 100, pri čemer so ocene do 50 pomenile, da anketirani do neke rase ne čutijo naklonjenosti, od 50 do 100 pa, da jo.
Profesor je bralcem svojega bloga pod objavo še pojasnil, da so možnosti za interpretacijo odgovorov na vprašanja, pri katerih morajo anketiranci ovrednotiti posamezne rase, omejene. »Toda nobenega od rezultatov, pridobljenih s takšnimi vprašanji, ne bi interpretiral, kot da prikazujejo diskriminacijo v resničnem svetu,« je opozoril.
Nova24tv je trditev, da so belci najmanj rasistični, podprla tudi z objavo zaslonskega posnetka grafa iz študije ameriške nevladne organizacije Pew Research Center, ki je leta 2019 o odnosu do rase anketirala odrasle Američane.
Študija je med drugim pokazala, da Afroameričani svojo etnično pripadnost pogosteje razumejo kot ključni del svoje identitete v primerjavi s pripadniki drugih ras in da njihova rasna pripadnost zelo vpliva na to, kaj si mislijo o sebi.
Zemljevid, ki ga je objavila Nova24tv, je izvirno s spletnega mesta WorldPopulationReview, ki se opisuje kot »neodvisna profitna organizacija, zavezana k zagotavljanju ažurnih podatkov o svetovnem prebivalstvu in demografiji«. Zemljevid, ki prikazuje lestvico rasne enakosti za leto 2023, ima naslov »Najmanj rasistične države«.
Belci retorično manj rasistični zaradi privilegiranosti
Politolog Blaž Vrečko Ilc, ki na fakulteti za družbene vede med drugim predava predmet rasizem in seksizem, je za Razkrinkavanje.si pojasnil, da so študije o rasizmu in rasnih odnosih verodostojne le ob upoštevanju raziskovalnih omejitev, saj tako prikažejo specifične poglede določenih skupin na druge.
»Ugotovitve ankete in poročanje o njej v izhodišču ne zadevajo, niti ne upoštevajo politične zgodovine določenih skupnosti in njihove vloge v različnih strukturah diskriminacije, izkoriščanja, privilegiranja, uničevanja in izključevanja,« je pojasnil. »ꞌBelciꞌ so lahko manj rasistični v svoji retoriki, ker jih ameriški in drugi zahodni sistemi sistematično privilegirajo.«
Poudaril je še, da je to, ali je nekdo, ki svojo raso dojema kot ključen del identitete, ali živi v državi z manjšo rasno enakostjo, bolj rasističen, povezano z razumevanjem rasizma in »beljenjem« sistema, ki je denimo z Afroameričani ravnal zelo brutalno. Glede na to je njihovo negativno mnenje o večini belcev razumljivo in večinoma neproblematično.
Bojan Baskar, profesor na oddelku za etnologijo in kulturno antropologijo ljubljanske filozofske fakultete, je trditev, da je neka rasa bolj rasistična od druge, označil za »neumno«.
Posredoval je povezavo do svojega preglednega znanstvenega članka o najizrazitejših oblikah sodobnega rasizma in z njimi povezanih teorijah iz leta 2022. V njem je ugotovil, da je polje proučevanja rasizma danes ne zgolj »slabo pregledno, ponekod kaotično, temveč tudi izjemno heterogeno, polno protislovij, zmede v konceptih, specifičnega izrazoslovja in semantičnih nesporazumov«. Za Američane rasa še vedno predstavlja pomembno kategorijo za razvrščanje ljudi, čeprav se pogosto strinjajo, da je ta »le družbeni konstrukt«.
Novo24tv smo seznanili z našimi ugotovitvami. Odziv bomo objavili, ko ga prejmemo.
S K L E P
Portal Nova24tv je 13. avgusta poročal, da so raziskave pokazale, »da so belci pravzaprav najmanj rasistični«. Pri tem so se sklicevali na ankete ameriške organizacije za nacionalne volilne študije (ANES) iz leta 2020, pri čemer so se osredotočili na vprašanje »Kako se rase ocenjujejo med seboj?«.
Na Anesu so pojasnili, da podatki »izvirajo iz anket raziskovalca L. J. Zigerlla«, ki je za Razkrinkavanje.si opozoril, da študije ni objavil v strokovni reviji ali knjigi in da sam rezultatov takih študij ne bi interpretiral, kot da prikazujejo resnično stanje na področju diskriminacije.
Politolog Blaž Vrečko Ilc, predavatelj predmeta rasizem in seksizem na fakulteti za družbene vede, je opozoril, da so študije o rasizmu in rasnih odnosih verodostojne le, kadar ob upoštevanju omejitev proučevanih podatkov pokažejo specifične poglede določenih skupin na druge.
Kot je pojasnil, »ugotovitve ankete in poročanje o njej ne zadevajo, niti ne upoštevajo politične zgodovine določenih skupnosti in njihove vloge v različnih strukturah diskriminacije, izkoriščanja, privilegiranja, uničevanja in izključevanja«.
Bojan Baskar, profesor na oddelku za etnologijo in kulturno antropologijo ljubljanske filozofske fakultete, je trditev, da je katerakoli rasa bolj rasistična od druge, označil za »neumno«. Leta 2022 je v preglednem znanstvenem članku ugotavljal, da je področje raziskovanja rasizma in ras danes slabo pregledno, izredno heterogeno, polno protislovij in zmede.
Trditev, da so »raziskave pokazale, da so belci pravzaprav najmanj rasistični«, je neutemeljena. Po oceni politologa študije o rasizmu in rasnih odnosih v izhodišču ne morejo biti nevtralne, področje raziskovanja pa ima danes več pomanjkljivosti, ki lahko vplivajo na njihovo verodostojnost.
Neutemeljeno
Objava, v kateri argumentacija, ki je avtorja pripeljala do določenega sklepa, ni podprta z dovolj podatki, informacijami ali dejstvi, oziroma so argumenti, ki jih avtor navaja, neverodostojni ali izvirajo iz nepreverljivih virov. Lahko gre tudi za sklepanje »čez palec«.
Vsebina je del projekta Adria Digital Media Observatory (ADMO).