Janković neutemeljeno o izpustih iz načrtovane sežigalnice odpadkov
Avtor: Žan Premrov
Slovenija po podatkih ministrstva za okolje, podnebje in energijo pri predelavi in odstranjevanju odpadkov s termično obdelavo ni samozadostna. Leta 2021 je v tujino izvozila več kot 212 tisoč ton tovrstnih odpadkov. Foto: Katja Kodba/STA
Ljubljanski župan Zoran Janković je 8. avgusta v podkastu Aidea na vprašanje voditelja o izpustih iz načrtovane sežigalnice v Ljubljani dejal: »Izpusti se tako očistijo, da jih ni.«
Lokacija načrtovane sežigalnice še ni določena. Kot je julija letos na seji parlamentarnega odbora za infrastrukturo, okolje in prostor povedal tehnični direktor Energetike Ljubljana Marko Agrež, sta v občinskem prostorskem načrtu predvideni dve lokaciji za gradnjo sežigalnice, na Toplarniški in Letališki ulici, kot tretjo in po njegovem mnenju najbolj optimalno pa je predstavil Barje, kjer deluje center za ravnanje z odpadki (RCERO).
Agrež je dejal, da bi sežigalnica zagotavljala 85 gigavatnih ur električne in 360 gigavatnih ur toplotne energije oziroma tretjino vseh potreb po toplotni oskrbi v Ljubljani.
Andrej Senegačnik iz laboratorija za termoenergetiko na ljubljanski fakulteti za strojništvo je za Razkrinkavanje.si pojasnil, da je kakovost čiščenja izpustov odvisna od uporabljene opreme in njenega vzdrževanja. Količina in vrsta izpustov iz sežigalnice sta močno odvisni od vrste odpadkov, oddanih v sežig, zato bosta skrbno ločevanje odpadkov in strog nadzor nad vrstami odpadkov, namenjenih sežiganju, ključna.
Opozoril je še, da je pomembna lokacija sežigalnice. Če bo ta v neprevetrenem območju, bo morala občina pri gradnji uvesti dodatne ukrepe, na primer postavitev dovolj visokega dimnika.
Na agenciji za okolje (Arso) so pojasnili, da o izpustih iz načrtovane sežigalnice trenutno ni mogoče govoriti, saj še nimajo podatkov o predvideni tehnologiji. »Pred začetkom izvajanja posega, ki bi lahko pomembno vplival na okolje, je treba izvesti presojo njegovih vplivov na okolje in pridobiti okoljevarstveno soglasje.«
Postopek presoje vplivov sežigalnice bo vodilo ministrstvo za okolje, podnebje in energijo, Arso pa bo sodeloval kot mnenjedajalec.
Na mestni občini so povedali, da se je župan v trditvi navezal na izpuste dveh dunajskih sežigalnic, Spittelau in TBA Pfaffenau. Obe so pri načrtovanju bodoče sežigalnice v Ljubljani uporabili kot primera dobre prakse, se pa zavedajo, da je tako rekoč ničelno emisijsko stanje nemogoče doseči.
Po zadnjem letnem poročilu o avstrijskih sežigalnicah tamkajšnjega ministrstva za varstvo podnebja, okolje, energijo, mobilnost, inovativnost in tehnologijo, obe sežigalnici proizvajata izpuste prahu, organskih snovi, klorovodikove kisline, žveplovega dioksida, dušikovih oksidov, ogljikovega monoksida in amonijaka. Ti izpusti so pod dovoljeno mejo.
S K L E P
Ljubljanski župan Zoran Janković je 8. avgusta v podkastu Aidea trdil, da se izpusti dveh dunajskih sežigalnic »tako očistijo, da jih ni«. Odgovarjal je na vprašanja o izpustih iz načrtovane sežigalnice v Ljubljani.
Andrej Senegačnik z ljubljanske fakultete za strojništvo je pojasnil, da bo kakovost čiščenja izpustov odvisna od uporabljene opreme in njenega vzdrževanja. Ključni bodo tudi skrbno ločevanje odpadkov, strog nadzor nad vrsto odpadkov, namenjenih sežigu, in lokacija sežigalnice.
Na agenciji za okolje trenutno ne morejo komentirati izpustov načrtovane sežigalnice, saj še nimajo podatkov o predvideni tehnologiji. Pred začetkom gradnje bo morala mestna občina opraviti presojo vplivov na okolje in pridobiti okoljevarstveno soglasje.
Na občini so pojasnili, da se je župan navezoval na izpuste dveh dunajskih sežigalnic, in potrdili, da se zavedajo, da je ničelne izpuste nemogoče doseči.
Obe dunajski sežigalnici po podatkih avstrijskega resornega ministrstva proizvajata izpuste, ki pa so pod dovoljeno mejo.
Trditev, da bo načrtovana sežigalnica tako prečistila izpuste, da teh ne bo, je po metodologiji Razkrinkavanja.si neutemeljena.
Neutemeljeno
Objava, v kateri argumentacija, ki je avtorja pripeljala do določenega sklepa, ni podprta z dovolj podatki, informacijami ali dejstvi, oziroma so argumenti, ki jih avtor navaja, neverodostojni ali izvirajo iz nepreverljivih virov. Lahko gre tudi za sklepanje »čez palec«.