Sevanje povečuje uporaba vse več naprav, ne omrežje 5G
Avtorja: David Bajec, Meta Gantar
TRDITVI
»5G izjemno poveča sevanje.«
»Trenutno nobena raziskava ne kaže, da je 5G varen za zdravje in okolje.«
OCENA
IZVIRNA OBJAVA
TUŠIRANKA
Med štirimi mobilnimi operaterji z omrežjem 5G ima A1 Slovenija po lanski oceni agencije za komunikacijska omrežja in storitve največjo pokritost. Foto: Xinhua/STA
Uporabnica facebooka je 29. julija v objavi o vplivu omrežja 5G na ljudi trdila, da »izjemno poveča sevanje« in da »trenutno nobena raziskava ne kaže, da je 5G varen za zdravje in okolje«.
Sklicevala se je na objavo na spletnem mestu Pogumen si!, v kateri je avtor »Gorazd R.« povzel objavo hrvaškega spletnega mesta združenja Hrvaški bojevnik, ki se zavzema za zaščito tradicionalnih krščanskih vrednot, vključevanje v razvoj vojaškega izobraževanja in pojasnjevanje hrvaške zgodovine. Objavo uporabnice facebooka je do konca redakcije delilo 43 uporabnikov.
Kot pojasnjujejo na slovenskem inštitutu za neionizirna sevanja (INIS), je 5G brezžična mobilna tehnologija, ki po elektromagnetnih valovih omogoča pošiljanje in sprejemanje informacij. Inis bazne postaje uvršča med vire visokofrekvenčnega elektromagnetnega sevanja, kamor uvršča tudi daljnovode, gospodinjske aparate in brezžične slušalke.
Trditvi, da »5G izjemno poveča sevanje« in da »trenutno nobena raziskava ne kaže, da je 5G varen za zdravje in okolje«, je združenje Hrvaški bojevnik utemeljilo s študijo, objavljeno leta 2022 v nerecenzirani švedski reviji Medicinsk Access, ki po lastnih navedbah deluje neodvisno od medicinske stroke, industrije, organizacij in političnih strank ter ne odgovarja za vsebino objav, saj so zanjo odgovorni avtorji.
Avtorja študije sta trdila, da so se pri moškem in ženski, starih 63 in 62 let, leta 2021 zaradi zamenjave bazne postaje 4G za bazno postajo 5G v bližini njunega bivališča pojavili simptomi »mikrovalovnega sevanja« oziroma »elektromagnetne preobčutljivosti«, kot so utrujenost, omotica, glavobol, težave s spanjem in spominom. Po ugotovitvah avtorjev študije premalo znanstvenih raziskav potrjuje, da kronična izpostavljenost sevanju iz baznih postaj ni tvegana za zdravje.
Avtorja s trditvami v študiji širita paniko, meni Grzegorz Tatoń, vodja oddelka za biofiziko na Jagelonski univerzi v Krakovu. Poleg tega sta podatke o obsevanosti navajala v merski enoti mikrovat na kvadratni meter, kar je po njegovi oceni za Razkrinkavanje.si neustrezno, saj so običajno podani v vatih na kvadratni meter. Tako sta avtorja napihnila meritve obsevanosti, z rezultati pa bi lahko prestrašila bralce, ki na mersko enoto morda niso bili pozorni, je dejal Tatoń.
Poudaril je, da je soavtorica študije Mona Nilsson soustanoviteljica in direktorica švedske fundacije za varstvo pred sevanji, kar je po njegovem mnenju znak navzkrižja interesov. Drugi avtor študije Lennart Hardell je onkolog, ki sodeluje s švedsko fundacijo za raziskovanje okolja in raka.
Tatoń je še opozoril, da so frekvence omrežja 5G višje kot pri 4G in 3G, kar pa ne pomeni, da so tudi nevarnejše. Če bi sklepali, da so visokofrekvenčni valovi bolj škodljivi od nizkofrekvenčnih, bi bila dnevna svetloba bolj škodljiva od radijskih valov, je pojasnil. To je ponazoril na primeru svetlobe – nujno je potrebna za ohranjanje življenja, toda z lasersko svetlobo lahko tudi poškodujemo celice oziroma tkiva.
»Glede na aktualne raziskave 5G ni škodljiv, če sevanje ostane pod določenimi ravnmi gostote moči,« je dejal Tatoń. »Elektromagnetno preobčutljivost«, ki jo kot stranski učinek sevanja navajata avtorja študije, pa je označil za idiopatično, torej nastalo brez prepoznavnega vzroka. Sevanje visokih jakosti lahko močno ogreje telo, ga preobremeni in s tem vpliva na zdravje, trdijo na spletnem mestu Inisa.
Mednarodna komisija za varstvo pred neionizirajočimi sevanji (ICNIRP), neodvisna strokovna organizacija, katere ugotovitve so podlaga za sprejemanje uredb na evropski ravni, je marca 2020 določila smernice za omejevanje izpostavljenosti sevanju elektromagnetnih polj v frekvenčnih pasovih od 100 kHz do 300 GHz, kamor sodijo tudi frekvence 5G.
V Sloveniji so vrednosti še strožje, kot jih določa mednarodna komisija. Po podatkih Inisa so mejne vrednosti obsevanosti na območju šol, bolnišnic in stanovanjskih območjih 500-krat nižje od smernic ICNIRP, medtem ko so mejne vrednosti na območjih obrtnih con in javnega prometa skladne s temi smernicami.
Boštjan Batagelj, profesor na fakulteti za elektrotehniko in vodja laboratorija za sevanje in optiko na ljubljanski univerzi, je poudaril, da je Slovenija dobro zaščitena pred čezmerno obsevanostjo. Mobilni operaterji morajo pred postavitvijo bazne postaje naročiti neodvisne meritve sevanja, ki jih pregleda ministrstvo za okolje in prostor, nato pa jih morajo posodabljati. Skepso do teh meritev bi po njegovem lahko odpravili z javno objavo podatkov.
Dejal je, da se sevanje v omrežju 5G resda povečuje, vendar ne zaradi dodatnih in višjih frekvenc, temveč zaradi vse pogostejše uporabe električnih naprav, denimo mobilnih telefonov in domačih pripomočkov, kot so robotski sesalniki. »Gre za zavajanje,« je bil jasen.
Priporoča, da na telefonu ponoči, ko ga ne uporabljamo, vklopimo letalski način ali ga povežemo z internetom, saj bo tako bazna postaja zaznala, da naš telefon ni več v omrežju, s tem pa bo privarčevala moč. Tudi mobilnim operaterjem ni v interesu, da oddajajo s polno močjo, saj s tem porabijo več električne energije in motijo sosednje bazne postaje, je pojasnil.
Število baznih postaj se od postavitve omrežja 5G povečuje, njihova oddajna moč pa se znižuje, je še dejal Batagelj. Spomnil je, da je bilo ob prihodu prve generacije omrežja v Slovenijo postavljenih le okrog 14 baznih postaj, ki so sevale bolj intenzivno, saj je morala posamezna postaja z omrežjem pokriti od 30 do 40 kvadratnih kilometrov ozemlja. Po podatkih agencije za komunikacijska omrežja in storitve so imeli lani štirje mobilni operaterji v Sloveniji skupaj že več kot tri tisoč lokacij lastnih zunanjih baznih postaj.
Svetovna zdravstvena organizacija (WHO) je na podlagi razpoložljivih znanstvenih raziskav leta 2020 podala mnenje, da dolgotrajna izpostavljenost brezžičnim tehnologijam nizkih jakosti ne škoduje zdravju. WHO podpira nadaljnje raziskave, s katerimi bo mogoče bolje določiti tveganje.
Avtorji pregledne študije 31 epidemioloških raziskav, leta 2021 objavljene v recenzirani reviji Journal of Exposure Science & Environmental Epidemiology, so ugotovili, da raziskave niso jasno vzročno povezale frekvenčnih valov nad 6 GHz, med katere sodi 5G, in morebitnih škodljivih učinkov na zdravje. Frekvence nad 6 GHz so že vrsto let v uporabi za varnostne preglede na letališčih in v medicini v terapevtskih aplikacijah.
Avtorji preglednega članka o 5G, leta 2019 objavljenega v zbornikuo pogledih na 5G v Italiji, prav tako niso našli povezav med zdravstvenimi težavami in tehnologijo.
Sočasno širjenje napačnih informacij o 5G in covidu-19
Širjenje dezinformacij o 5G sovpada z začetkom epidemije covida-19 in izvira iz nasprotovanja brezžičnim omrežjem, so ugotovili v študiji, lani objavljeni v recenzirani reviji International Journal of Data Science and Analytics. Po ugotovitvah avtorjev so k širjenju napačnih informacij o povezavi med 5G in covidom-19 pripomogle številne objave, ki so imele na takratnem omrežju twitter manjši vpliv oziroma doseg.
Slovenska uporabnica facebooka, ki je objavila trditve o škodljivih učinkih 5G na zdravje, je v preteklosti že delila netočne objave, denimo o novem pravilniku WHO, katerega vsebino smo preverili januarja lani. Delila je tudi objavo hrvaškega spletnega mesta Epoha, ki je po študiji Jadranskega observatorija za digitalne medije eden od najvplivnejših akterjev širjenja dezinformacij o podnebnih spremembah na Hrvaškem.
Pri trditvah o 5G se je sklicevala na slovensko spletno mesto Pogumen si!, ki je povzelo objavo združenja Hrvaški bojevnik. Pogumen si! ni vpisan v razvid medijev, čeprav med svoje naloge uvršča »nudenje informacijske platforme«. To spletno mesto upravlja Navdih, društvo za opolnomočenje pogumnih, zastopa pa ga Brigita Herjavec, ki se sicer ukvarja z ustvarjanjem unikatnih izdelkov iz keramike.
Z ugotovitvami o statusu portala Pogumen si! smo seznanili inšpektorat za kulturo in medije. V primeru ugotovljene kršitve zakona o medijih bodo uvedli postopek inšpekcijskega nadzora, so sporočili.
Uporabnica facebooka nas je ob prošnji za pojasnilo trditev označila za »FB fact checkerje« in nas napotila na portal Pogumen si! in spletno mesto združenja Hrvaški bojevnik. Posredovala nam je tudi dva dokumenta – Mednarodni apel: Zaustavite 5G na Zemlji in v vesolju ter poizvedbo o uvedbi, sprejetju in uporabi 5G v Avstraliji. Avstralska vladna agencija za zaščito pred sevanjem in jedrsko varnost se je odzvala na zavajajoče informacije o 5G.
Spletno mesto Pogumen si! nam je odgovorilo, da je trenutno večina ekipe na dopustu, zato nam bodo natančnejši odgovor o vpisu v razvid medijev poslali konec avgusta. Posredovali so tudi štiri povezave o vplivu elektromagnetnega sevanja na človeka in druga živa bitja – objavo na njihovem spletnem mestu smo v tem članku že obravnavali. Zapisa o sevanju brezžičnega interneta in omrežja 5G sta s spletnega mesta, ki ponuja plačljive neodvisne meritve sevanja. V četrti objavi pa mednarodna organizacija za raziskave raka ugotavlja, da bi zaradi potencialne povezave med mobilnimi telefoni in pojavom raka morali opraviti dodatne raziskave.
Kot so pojasnili na spletnem mestu Pogumen si!, njihov namen ni neargumentirano zagovarjati nasprotna stališča, ampak izobraževati o konkretnih dokazih strokovnjakov in ozaveščati o ozadju aktualnih tem, ki ga od države in drugih interesnih skupin financirani mediji običajno žal zamolčijo. Predlagali so medsebojno soočenje stališč »naših in njihovih« strokovnjakov.
Miro Perković, avtor objave o 5G na spletnem mestu združenja Hrvaški bojevnik, ugotovitev švedske študije, ki jo je povzel, ni želel komentirati, »saj ni njen avtor«. Pojasnil je, da študiji zaupa, kajti po tem, ko je dobil 5G-usmerjevalnik, so ga začele srbeti veke in boleti glava, ki ga prej nikoli ni. Zdravnik mu je dejal, da gre za alergijo, a ker nikoli ni bil na nič alergičen, se je odločil, da mu mora njegov ponudnik telekomunikacijskih storitev vrniti stari 4G-usmerjevalnik.
Namestitev anten 5G na enem od trgovskih centrov mu je onemogočila obiskovanje bližnje kavarne, saj je po celem telesu čutil neznosne mravljince. Prav tako pa pozna ljudi, ki merijo neionizirajoča sevanja, in so ugotovili, da so nekateri kraji na Hrvaškem »cvrtniki« na sevanje.
SKLEP
Uporabnica facebooka je 29. julija trdila, da omrežje 5G izjemno poveča sevanje. Sklicevala se je na slovensko spletno mesto Pogumen si!, ki je povzelo objavo združenja Hrvaški bojevnik o študiji, objavljeni leta 2021 v nerecenzirani švedski reviji Medicinsk Access. Pri moškem in ženski, vključenih v študijo, naj bi se zaradi zamenjave bazne postaje 4G za postajo 5G v bližini njunega bivališča pojavili simptomi »elektromagnetne preobčutljivosti« – omotica, glavobol, težave s spominom.
Grzegorz Tatoń, biofizik z Jagelonske univerze v Krakovu, je za Razkrinkavanje.si dejal, da »elektromagnetna preobčutljivost« po aktualnih raziskavah nastane brez prepoznavnega vzroka, frekvence pa so pri omrežju 5G višje kot pri 4G, vendar nič bolj nevarne.
Boštjan Batagelj, profesor na ljubljanski fakulteti za elektrotehniko, je za Razkrinkavanje.si pojasnil, da se sevanje v omrežju 5G povečuje zaradi vse večje uporabe električnih naprav. Število baznih postaj s prihodom omrežja 5G narašča, njihova oddajna moč pa se zmanjšuje, saj sevajo bolj enakomerno in pod določenimi mejami, je dodal.
Trditev ne drži.
Uporabnica je trdila še, da trenutno nobena raziskava ne kaže, da je omrežje 5G varno za zdravje in okolje. Sogovornika Tatoń in Batagelj sta na podlagi aktualnih raziskav pojasnila, da omrežje 5G ni škodljivo, če njegovo sevanje ostane pod ravnmi gostote moči, ki jih določa ICNIRP. Tudi WHO je na podlagi raziskav leta 2020 ugotovil, da dolgotrajna izpostavljenost brezžičnim tehnologijam nizkih jakosti ne škoduje zdravju.
Povezav med zdravstvenimi težavami in omrežjem 5G niso potrdili niti avtorji zbornika o pogledih na 5G v Italiji, prav tako ne avtorji pregledne študije 31 epidemioloških raziskav.
Trditev ne drži.
Ne drži
Objava, o kateri smo na podlagi neodvisne preverbe dejstev ugotovili, da ni resnična. Oznako uporabljamo za trditve, pri katerih ni mogoče zanesljivo dokazati, da je avtor napačne informacije širil načrtno, je pa očitno, da ni šlo za nenamerno napako.