Zakonodajalec stroška integracije tujcev ne namerava preložiti na delodajalce
Avtorica: Eva Gračanin
TRDITEV
»Novi davki: Kot bi ne bilo dovolj, nameravajo vsiliti še strošek za integracijo migrantov«
OCENA
IZVIRNA OBJAVA
Portal Moja Dolenjska je 5. avgusta objavil članek z naslovom »Novi davki: Kot bi ne bilo dovolj, nameravajo vsiliti še strošek za integracijo migrantov«. Poročali so o obremenjenosti slovenskih plač, ki naj bi jih zdaj dodatno obremenil še »davek na integracijo« oziroma strošek za integracijo tujcev.
Sklicevali so se na gospodarsko zbornico (GZS), ki je informacijo o obremenitvi delodajalcev s stroškom za integracijo tujcev na svojem spletnem mestu objavila 19. julija. Na GZS so za Razkrinkavanje.si pojasnili, da so se pri tem sklicevali na predlog zakona o ukrepih za optimizacijo določenih postopkov na upravnih enotah.
Ta je v 27. členu predvideval, da bi moral slovenski delodajalec ob prvi zaposlitvi tujca temu na svoje stroške in v okviru delovnega časa zagotoviti tečaj slovenskega jezika in spoznavanja slovenske družbe. Za kršitve sta bili predvideni globa od 3000 do 30.000 evrov in možnost prepovedi zaposlovanja tujcev za eno leto.
Na GZS so opozorili, da je bila ta določba v fazi sprejemanja interventnega zakona o ukrepih za optimizacijo določenih postopkov na upravnih enotah, skoraj mesec dni po objavi na njihovem spletnem mestu, umaknjena. Menili so, da bi jo lahko vnovič vseboval krovni zakon o tujcih, ki je v pripravi.
Na ministrstvu za javno upravo so pojasnili, da sta krovna zakona za zaposlovanje tujcev, ki urejata tudi področje integracije z učenjem slovenskega jezika, dva, in sicer zakon o tujcih ter zakon o njihovem zaposlovanju, samozaposlovanju in delu.
V predlogu sprememb tega zakona, ki je v pripravi, ni določbe, po kateri bi se stroški integracije tujcev prevalili na delodajalce, niti ta ni bila predvidena, so pojasnili na ministrstvu za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti. Vlada je za zdaj obravnavala le izhodišča za pripravo zakona.
Na ministrstvu za notranje zadeve pa so pojasnili, da novela zakona o tujcih, ki je v sklepni fazi medresorskega usklajevanja in jo bodo predvidoma jeseni poslali v vladno obravnavo, takega ukrepa ne predvideva.
Urednica portala Moja Dolenjska je v odzivu na ugotovitve Razkrinkavanja.si trdila, da so vse pojasnili v prispevku in dodali vir.
Kot so pojasnili na GZS, niso trdili, da predlog novele zakona vsebuje določbo o obremenitvi delodajalcev s stroškom za integracijo tujcev, temveč so le izrazili bojazen, da bi se ponovil scenarij interventnega zakona, ko je bila taka določba dodana pozneje, v fazi sprejemanja zakona.
SKLEP
Portal Moja Dolenjska je 5. avgusta objavil članek z naslovom »Novi davki: Kot bi ne bilo dovolj, nameravajo vsiliti še strošek za integracijo migrantov«, v katerem so poročali o obremenjenosti slovenskih plač in se sklicevali na objavo gospodarske zbornice. Trdili so, da naj bi vlada s stroškom za integracijo tujcev dodatno obremenila delodajalce.
GZS je 19. julija res objavila informacijo o tem, da naj bi vlada dodatno obremenila delodajalce in jim naložila strošek za integracijo tujcev. Za Razkrinkavanje.si so pojasnili, da je bila taka določba sprva predvidena v predlogu zakona o ukrepih za optimizacijo določenih postopkov na upravnih enotah, a je bila pozneje umaknjena. Dodali so, da bi vlada to določbo lahko vnovič vključila v krovni zakon o tujcih.
Trditev GZS, »da naj bi vlada dodatno obremenila delodajalce in jim naložila strošek za integracijo tujcev«, je v času zbornične objave držala, saj je to določbo takrat vseboval predlog zakona o ukrepih za optimizacijo določenih postopkov na upravnih enotah.
Na ministrstvu za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti so pojasnili, da takega ukrepa ni v predlogu sprememb zakona o delu tujcev, niti je niso predvideli. Na ministrstvu za notranje zadeve pa, da ni predviden niti v noveli zakona o tujcih, ki je še v medresorskem usklajevanju.
Trditev Moje Dolenjske »Novi davki: Kot bi ne bilo dovolj, nameravajo vsiliti še strošek za integracijo migrantov« ne drži.
Ne drži
Objava, o kateri smo na podlagi neodvisne preverbe dejstev ugotovili, da ni resnična. Oznako uporabljamo za trditve, pri katerih ni mogoče zanesljivo dokazati, da je avtor napačne informacije širil načrtno, je pa očitno, da ni šlo za nenamerno napako.