Človek je glavni dejavnik za podnebne spremembe
Avtorica: Manca Vertačnik
TRDITEV
»To obdobje 150 ali 200 let, kolikor mi podrobneje spremljamo vreme, je čisto premalo, da bi pa potem rekli, zdaj je pa človek vsega kriv.«
OCENA
IZVIRNA OBJAVA
Po podatkih evropske agencije za okolje je zaradi ekstremnih vremenski dogodkov v zadnjih 40 letih po Evropi umrlo od 85 tisoč do 145 tisoč ljudi. Več kot 85 odstotkov teh smrti je bilo posledica vročinskih valov.* Foto: Bor Slana/STA
Novomašnik koprske škofije Mel Kovic je 28. julija v oddaji Intervju na Televiziji Slovenija dejal, da je obdobje 150 ali 200 let, odkar strokovnjaki podrobneje spremljajo vreme, povsem prekratko, da bi lahko trdili, »zdaj je pa vsega kriv človek«.
Pojasnil je, da so leta 2022 ob veliki suši, ki je tedaj pestila tudi Slovenijo, ob nemških in avstrijskih rekah odkrili »kamne lakote«. Raziskovalci češkega hidrometeorološkega inštituta so v članku, septembra 2020 objavljenem v neprofitni mednarodni znanstveni reviji Climate of the Past, pojasnili, da »kamni lakote«, na katerih so vrezane oznake sušnih let, veljajo za ponazoritev sušnih obdobij.
»Torej so bili že v preteklosti tako nizki vodostaji rek ali podobni pojavi,« je sklenil Kovic.
Gregor Vertačnik, klimatolog na agenciji za okolje (Arso), je za Razkrinkavanje.si pojasnil, da strokovnjaki vreme v različnih delih sveta z merilnimi napravami, kot so termometri, dežemeri in barometri, spremljajo že od 18. ali 19. stoletja. Tako je od druge polovice 19. stoletja na voljo dovolj meritev za zadovoljivo oceno stanja podnebja na globalni ravni in v posameznih regijah.
»Človeštvo je predvsem v zadnjih desetletjih, pomembno pa že vsaj od 19. stoletja, z izpusti različnih plinov in aerosolov – v zraku oziroma plinih razpršenih trdnih snovi ali tekočin – ter spremembo rabe tal znatno vplivalo na podnebni sistem.«
Klimatolog je kot dodaten dokaz, da je za podnebne spremembe odgovoren človek, navedel njihovo hitrost in učinke. Svetovno ozračje se je v zadnjih desetletjih glede na zadnjih nekaj tisoč do milijon let spreminjalo izredno hitro, zato je verjetnost, da gre za naključno naravno spremenljivost, praktično nična, je opozoril.
Poročilo o spremembah svetovne povprečne temperature v letu 2023, ki ga je januarja objavila kalifornijska neprofitna raziskovalna organizacija Berkeley Earth, kaže, da je bilo lansko leto najtoplejše leto na Zemlji po letu 1850. Dolgoročni trend naraščanja temperatur je zlasti posledica globalnega segrevanja, ki ga povzroča človek, so poudarili.
Na oddelku za podnebne analize in storitve Arsovega urada za meteorologijo, hidrologijo in oceanografijo so junija za Razkrinkavanje.si pojasnili, da je vpliv človeka na globalno segrevanje »odločujoč in glavni dejavnik«.
Po njihovih navedbah se je koncentracija ogljikovega dioksida v ozračju najbolj povišala v zadnjih 150 letih, in sicer za več kot 50 odstotkov glede na obdobje pred industrijsko revolucijo.
Žiga Zaplotnik, ki na fakulteti za matematiko in fiziko predava dinamično meteorologijo, je za Razkrinkavanje.si že januarja lani potrdil, da je za naraščajoče količine ogljikovega dioksida v ozračju kriv izključno človek.
Kot smo poročali oktobra lani, je tudi medvladni panel za podnebne spremembe v poročilu iz marca 2023 ugotavljal, da je na segrevanje ozračja, oceanov in kopna nedvomno vplivalo človekovo delovanje. Podobno je presodila ameriška zvezna agencija za zaščito okolja, po ugotovitvah katere naravni procesi sicer vedno vplivajo na zemeljsko podnebje, a lahko pojasnijo le »podnebne spremembe pred industrijsko revolucijo v 18. stoletju«.
Mela Kovica smo seznanili z našimi ugotovitvami. Njegov odziv bomo objavili, ko ga prejmemo.
SKLEP
Novomašnik koprske škofije Mel Kovic je 28. julija v oddaji Intervju na Televiziji Slovenija dejal, da je obdobje 150 ali 200 let, odkar strokovnjaki podrobneje spremljajo vreme, povsem prekratko, da bi lahko trdili, »zdaj je pa vsega kriv človek«.
Klimatolog na agenciji za okolje Gregor Vertačnik je za Razkrinkavanje.si pojasnil, da je od druge polovice 19. stoletja na voljo dovolj meritev za zadovoljivo oceno stanja podnebja na svetovni ravni in v posameznih regijah.
Poudaril je, da človeštvo predvsem v zadnjih desetletjih, pomembno pa že vsaj od 19. stoletja, znatno vpliva na podnebni sistem. Pri tem se je svetovno ozračje v zadnjih desetletjih spreminjalo bistveno hitreje kot pred tem v obdobju od tisoč do milijon let, zato je verjetnost, da gre za naključne naravne spremembe, praktično nična.
Kalifornijska neprofitna raziskovalna organizacija Berkeley Earth je januarja letos v poročilu o spremembah svetovne povprečne temperature za leto 2023 pojasnila, da je dolgoročni trend naraščanja temperatur zlasti posledica globalnega segrevanja, ki ga povzroča človek.
Verodostojnost trditev o človekovem vplivu na podnebne spremembe je ekipa Razkrinkavanja.si sicer že večkrat preverila. Junija letos so na oddelku za podnebne analize in storitve Arsovega urada za meteorologijo, hidrologijo in oceanografijo denimo pojasnili, da je vpliv človeka na globalno segrevanje »odločujoč in glavni dejavnik«.
Trditev Mela Kovica, da je obdobje 150 ali 200 let, odkar strokovnjaki podrobneje spremljajo vreme, povsem prekratko, da bi trdili, »zdaj je pa vsega kriv človek«, ne drži.
*Posodobitev, 20. 8. 2024: Po opozorilu Žige Zaplotnika, ki na fakulteti za matematiko in fiziko predava dinamično meteorologijo, da so Arsovi podatki, ki smo jih navedli v podpisu fotografije, netočni, smo opis spremenili. Za napako, ki v ničemer ne vpliva na vsebino članka ali oceno trditve, se opravičujemo.
Dopolnitev, 22. 8. 2024: Arsov meteorolog Matija Klančar je na družbenem omrežju X pojasnil, da imajo na Arsu za obdobje 1950–2024 »homogenizirane nize podatkov, na podlagi katerih pripravljajo mesečne povzetke«. V podatkih, ki smo jih sprva navedli v podpisu pod fotografijo, po Klančarjevi oceni ni bilo napak.
Dopolnitev, 2. 9. 2024: Žiga Zaplotnik je pojasnil, da so Arsovi podatki pravilni, napačno pa je trditi, da je med letoma 1950 in 1970 obstajal negativen trend. Po njegovih besedah je umetno zaznani negativni trend posledica časovnih vrst z začetkom okrog leta 1950.
Ne drži
Objava, o kateri smo na podlagi neodvisne preverbe dejstev ugotovili, da ni resnična. Oznako uporabljamo za trditve, pri katerih ni mogoče zanesljivo dokazati, da je avtor napačne informacije širil načrtno, je pa očitno, da ni šlo za nenamerno napako.
Vsebina je del projekta Adria Digital Media Observatory (ADMO).