Novela zakona o vodah ne omogoča večje poplavne varnosti
Avtor: Nejc Kirn
TRDITEV
»Poleg dodatne zaščite pitne vode in priobalnih zemljišč novi zakon, kot omenjeno, omogoča tudi večjo poplavno varnost.«
OCENA
IZVIRNA OBJAVA
Odločanje o morebitnih gradbenih posegih v priobalnem pasu bo z novim zakonom prešlo pod okrilje strokovnjakov z direkcije za vode, navaja spletno mesto ministrstva za okolje in prostor. Foto: Rosana Rijavec/STA
Ministrstvo za okolje in prostor je 17. junija v sporočilu za javnost zatrdilo, da bo novi zakon o vodah poleg dodatne zaščite pitne vode in priobalnih zemljišč omogočal tudi večjo poplavno varnost.
Novela zakona o vodah, o uveljavitvi katere bodo državljani 11. julija odločali na referendumu, širi možnosti gradnje na vodnih in priobalnih zemljiščih ter na območju presihajočih jezer. Med objekte, s katerimi se lahko tja poseže, novela uvršča enostavne objekte in objekte v javni rabi.
Za gradnjo teh je treba pridobiti vodno soglasje, za kar je nujno izpolnjevanje več pogojev, denimo, da objekt ne povečuje poplavne ali erozijske nevarnosti oziroma ogroženosti.
Med objekte v javni rabi sodijo tisti, ki so skladno z gradbenim zakonom namenjeni vsem pod enakimi pogoji, na primer javne površine, kot so ceste in tržnice. Toda ti objekti niso nujno v javni lasti in v javnem dobrem, je opozorila Barbara Čenčur Curk, profesorica na katedri za aplikativno geologijo na ljubljanski naravoslovnotehniški fakulteti. Investitorji objektov v javni rabi so večinoma zasebniki, kar velja denimo za gostilne, hotele in trgovske centre.
Spomnila je na lastnike gostinskih lokalov, ki uporabo vrta ali sanitarij dovolijo le svojim strankam. Z gradnjo objektov na vodnih in priobalnih zemljiščih bi lahko prebivalstvu podobno omejili dostop do vode.
Novela zakona o vodah bo po njenem mnenju omogočala množično umestitev zasebnih objektov na zemljiščih, ki so bila prej na voljo vsem. »S tem se bo tudi močno povečala možnost za privatizacijo dostopa do vode, ki je v Sloveniji naravno javno dobro. Nikakor ne gre za dodatno zaščito voda.«
Vpliv na ekosistem
Poleg tega se bo z dodatnimi posegi na vodnih in priobalnih območjih povečalo tveganje za onesnaževanje površinskih in z njimi povezanih podzemnih voda, ki so v Sloveniji glavni viri pitne vode, je še poudarila Čenčur Curkova. Kot primer je navedla vodonosnik Ljubljanskega polja, za katerega je napajanje iz reke Save ključno za obnavljanje podzemne vode. »Zato je treba varovati tudi celotno zaledje reke Save. Tega varovanja ne izvajamo z vodovarstvenimi območji, ampak z varovanjem obrežnega pasu in vodnega prostora Save.«
Umestitev novih gradenj na vodnih in priobalnih zemljiščih bi po mnenju Čenčur Curkove pomenila tudi večjo izpostavljenost teh objektov vodni eroziji in poplavam. To bi vodilo v povečano potrebo po protipoplavnih regulacijah vodotoka, kot je razširjanje struge, ki so zelo grob poseg v vodni prostor. Zajemajo namreč posege v dno in brežine, kjer se sicer drstijo ribe in gnezdijo ptice, ter odstranjevanje obrežnih dreves in grmovja.
Taki posegi v vodni prostor so v nasprotju s cilji strategije EU za biotsko raznovrstnost do leta 2030. Ta je del zelenega dogovora, ki ga je evropska komisija predstavila leta 2019 s ciljem, da bi Evropa do leta 2050 postala podnebno nevtralna celina. Skladno s strategijo je treba za obnovo degradiranih ekosistemov reke povrniti v stanje pred regulacijo vodotokov.
Z gradnjo na priobalnih zemljiščih bi zmanjšali tudi naravne poplavne površine, to so tiste, kamor se lahko razlijejo visoke vode. »Hkrati pa bi uničili številne obvodne ekosisteme, torej mokrišča, stranske rečne rokave, poplavne travnike in gozdove,« je poudarila geologinja.
Ministrstvo za okolje in prostor smo vprašali, na podlagi česa so zatrdili, da novela zakona o vodah omogoča dodatno zaščito pitne vode in priobalnih zemljišč. Odgovor še čakamo.
Dodatna gradnja bi pomenila manjšo poplavno varnost
Ministrstvo je v sporočilu za javnost še zatrdilo, da bo novela zakona o vodah omogočala večjo poplavno varnost, saj da se bodo povečala sredstva za vzdrževanje vodotokov. Za vzdrževanje in sanacijo vodotokov bo po noveli, poleg sredstev iz državnega proračuna, na voljo tudi 17 milijonov evrov iz namenskih sredstev sklada za vode.
Na vprašanje o podlagi za trditev, da novela zakona povečuje sredstva za vzdrževanje in sanacijo vodotokov, nas je ministrstvo preusmerilo na direkcijo za vode. Tam so pojasnili, da novela širi namene, za katere se lahko porabijo sredstva sklada za vode. Denar bi lahko porabili tudi za gospodarske javne službe na področju vodovarstva, vendar zgolj v primerih, ko sredstev za financiranje teh nalog ne bi bilo mogoče v celoti zagotoviti iz drugih finančnih virov.
Sklad za vode je zdaj med drugim namenjen financiranju gradnje vodne infrastrukture in vodnih zadrževalnikov, nakupu vodnih in priobalnih zemljišč ter investicijam v sisteme za oskrbo s pitno vodo. Če bi na seznam porabnikov dodali nove upravičence, bi s tem del sredstev odvzeli tistim porabnikom, ki denar že črpajo iz sklada za vode. Ker novela razširja tudi možnost gradnje na priobalnih zemljiščih, bi torej za varovanje novih objektov pred poplavami bilo potrebnih še več sredstev.
S K L E P
Ministrstvo za okolje in prostor je 17. junija v sporočilu za javnost zatrdilo, da novela zakona o vodah poleg dodatne zaščite pitne vode in priobalnih zemljišč omogoča večjo poplavno varnost.
Novela zakona o vodah širi možnosti gradnje na vodnih in priobalnih zemljiščih ter na območju presihajočih jezer. Med objekte, s katerimi se lahko tja poseže, novela uvršča enostavne objekte in objekte v javni rabi.
Novela bo po mnenju geologinje Barbare Čenčur Curk omogočila množično umestitev zasebnih objektov na vodna in priobalna zemljišča, s čimer se bo povečala možnost za privatizacijo dostopa do vode. Z gradnjo na vodnih in priobalnih območjih pa se bo povečalo tudi tveganje za onesnaževanje površinskih in podzemnih voda.
Poplavna varnost bi se zmanjšala, saj bi se zmanjšale naravne poplavne površine, ki so blažilci poplav. Z gradnjo novih objektov na teh območjih pa bi se povečala njihova izpostavljenost poplavam.
Trditev ministrstva za okolje in prostor, da novela zakona o vodah poleg dodatne zaščite pitne vode in priobalnih zemljišč omogoča tudi večjo poplavno varnost, ne drži.
Parlamentarka
Posebna rubrika projekta Razkrinkavanje.si, ki se osredotoča na izjave poslancev in drugih nosilcev politične moči. Prizadevanja za izkoreninjenje lažnih informacij in zavajajočih ali neutemeljenih navedb je namreč treba usmeriti tudi v predstavnike oblasti, saj imajo od teh največ koristi. Nenazadnje pa nosijo tudi večjo odgovornost za javno izrečene trditve in obljube.
Ne drži
Objava, o kateri smo na podlagi neodvisne preverbe dejstev ugotovili, da ni resnična. Oznako uporabljamo pri preverjanju izjav in krajših trditev, ki se pojavljajo na družbenih omrežjih in v javnem prostoru, ter za pregled uresničevanja obljub politikov in drugih javnih osebnosti.
