Janševa vlada ni izboljšala lanskega dosežka v trajnostnem razvoju
Avtor: Samo Demšar
TRDITEV
»Lep uspeh, Slovenija. V trajnostnem razvoju smo v svetovnem vrhu. Janševa @vladaRS je izboljšala lanski dosežek.«
OCENA
IZVIRNA OBJAVA
Cilje trajnostnega razvoja za 193 držav članic OZN je leta 2015 sprejela generalna skupščina te organizacije. Foto: Tamino Petelinšek/STA
»V trajnostnem razvoju smo v svetovnem vrhu. Janševa vlada je izboljšala lanski dosežek,« je 14. junija tvitnila Špela Rotar, svetovalka ministra brez resorja Zvonka Černača, ki je pristojen za razvoj in evropsko kohezijsko politiko. Hkrati je delila fotografijo lestvice desetih držav z najvišjim indeksom trajnostnega razvoja, na kateri je Slovenija na devetem mestu. Tvit je delil tudi predsednik vlade Janez Janša.
Rotarjeva se je sklicevala na poročilo o trajnostnem razvoju za leto 2021, ki so ga 14. junija objavili strokovnjaki iz mreže za trajnostne rešitve Sustainable Development Solutions Network (SDSN) v sodelovanju s človekoljubno fundacijo Bertelsmann Stiftung.
SDSN v poročilu ugotavlja, koliko se 193 držav članic OZN približuje ciljem trajnostnega razvoja, med katere med drugim sodijo odprava revščine, enakost spolov in čista voda. Ciljem so se leta 2015 na generalni skupščini OZN zavezali svetovni voditelji, SDSN pa odtlej objavlja poročila o napredku.
Poročilo vsebuje tudi indeks trajnostnega razvoja, ta prikazuje oddaljenost držav od zastavljenih ciljev, ki naj bi jih dosegle do leta 2030. Izračunajo ga na podlagi več kazalnikov, katerih vrednosti avtorji črpajo iz javno dostopnih uradnih zbirk podatkov, predvsem mednarodnih organizacij, kot sta Svetovna zdravstvena organizacija in Svetovna banka. Vrednosti indeksa določijo na intervalu od nič do 100, pri čemer 100 pomeni, da je država dosegla vse cilje trajnostnega razvoja.
Indeks Slovenije za leto 2021 je 81,6, s čimer se je med 165 državami uvrstila na deveto mesto. Z lanskim indeksom 79,8 je med 166 državami zasedla 12. mesto.
Neprimerljivi indeksi
Na spletnem mestu poročil SDSN opozarjajo, da so ta komplementarna uradnim kazalnikom trajnostnega razvoja in nacionalnim nadzornim mehanizmom. Niso pa uradno orodje za nadzor napredka na tem področju.
Število in opredelitve kazalnikov, iz katerih SDSN izračuna indeks, se iz leta v leto spreminjajo. Tako so indeks za leto 2021 izračunali s proučevanjem 91 kazalnikov v 165 državah. Toda za izračun indeksa v letu 2020 so uporabili šest globalnih kazalnikov manj, hkrati pa so jih pet preoblikovali.
Kot so za Razkrinkavanje.si pojasnili na SDSN, vrednosti indeksa zaradi rednih sprememb v metodologiji in izbiri kazalnikov ni mogoče primerjati po letih. Opozorilo o neprimerljivosti indeksov je objavljeno v vseh poročilih od leta 2017 naprej.
Poleg tega se razlikuje tudi število kazalnikov za posamezne države. Napredek pri doseganju ciljev trajnostnega razvoja v vseh državah OZN spremljajo z omenjenimi 91 kazalniki, v 38 državah članicah Organizacije za gospodarsko sodelovanje in razvoj, katere članica je tudi Slovenija, pa še s 30 dodatnimi kazalniki.
Letos je SDSN indeks za Slovenijo izračunal le na podlagi 118 kazalnikov, saj za tri od predvidenih 121 niso imeli podatkov.
Letošnji indeks temelji na starih podatkih
Čeprav si avtorji poročila prizadevajo za pravočasno posodabljanje podatkov, vrednosti več kazalnikov izračunajo iz neažurnih. V primeru Slovenije so od skupno 118 kazalnikov le trije temeljili na podatkih iz letošnjega leta, dobri dve tretjini pa iz obdobja od leta 2017 do 2019. Vrednost kazalnika o razliki med časom, ki ga moški in ženske na dan porabijo za neplačano delo, denimo, so izračunali iz podatkov iz leta 2001.
Avtorji poročila SDSN so za Razkrinkavanje.si pojasnili, da letošnji visoki indeks ni nujno posledica izboljšanja Slovenije na področju trajnostnega razvoja v zadnjem letu, temveč je lahko tudi posledica izboljšanja v obdobju, iz katerega so vzeti podatki za izračun vrednosti posameznega kazalnika.
Primerjava kazalnikov, uporabljenih za izračun slovenskega indeksa v zadnjih dveh poročilih, je pokazala, da je letošnje poročilo za 50 kazalnikov uporabilo enake podatke kot lansko, za 66 kazalnikov pa posodobljene. Za dva od 118 kazalnikov v poročilu ni pojasnjeno, iz katerega leta sta.
Večina posodobljenih kazalnikov se navezuje na leti 2018 in 2019. Le trije izmed njih se navezujejo na stanje po nastopu zdajšnje vlade. Vrednost dveh od teh kazalnikov se je letos povečala, vrednost enega pa se je znižala.
SDSN je v letošnjem poročilu opozoril, da manjkajoči podatki in časovni zamiki kažejo na izrazito potrebo »po dodatnih naložbah v statistične zmogljivosti in novih pristopih k nadzoru nad predanostjo in napredkom držav pri izpolnjevanju ciljev trajnostnega razvoja«. Poudarili so, da so za to nujni celostni in ažurni podatki.
Na vladno službo za kohezijo in razvoj smo poslali prošnjo za komentar naših ugotovitev. Objavili ga bomo, ko ga bomo prejeli.
S K L E P
»V trajnostnem razvoju smo v svetovnem vrhu,« je 14. junija tvitnila Špela Rotar, svetovalka ministra brez resorja Zvonka Černača, ki je pristojen za razvoj in evropsko kohezijsko politiko. Dodala je, da je vlada Janeza Janše, ki je tudi sam delil njen tvit, izboljšala lanski dosežek v trajnostnem razvoju.
Rotarjeva se je pri tem sklicevala na poročilo o trajnostnem razvoju za leto 2021, katerega del je tudi indeks trajnostnega razvoja. Ta meri oddaljenost držav od ciljev trajnostnega razvoja.
Indeks trajnostnega razvoja, ki ga SDSN meri v sodelovanju z Bertelsmannovo fundacijo, so letos izračunali za 165 držav, Slovenija pa je zasedla deveto mesto. Toda ker je članica OECD, so upoštevali tudi dodatnih 30 kazalnikov, ki jih preverjajo v državah članicah te organizacije.
Poleg tega na spletnem mestu poročil SDSN opozarjajo, da so ta zgolj dopolnilo uradnih kazalnikov trajnostnega razvoja in nacionalnih nadzornih mehanizmov ter niso namenjena nadzoru napredka na področju trajnostnega razvoja.
Špela Rotar je informacije v trditvi, da je Slovenija v trajnostnem razvoju v svetovnem vrhu, predstavila selektivno, zato smo jo po metodologiji Razkrinkavanja.si označili za pristransko.
Slovenski indeks je letos višji zaradi posodobljenih vrednosti kazalnikov, med katerimi večina temelji na podatkih iz let 2018 in 2019. Aktualna vlada je v tem mandatu lahko vplivala le na tri kazalnike, ki temeljijo na podatkih iz leta 2021.
Trditev Rotarjeve, da je trenutna vlada izboljšala lanski dosežek v trajnostnem razvoju, ne drži.
Parlamentarka
Posebna rubrika projekta Razkrinkavanje.si, ki se osredotoča na izjave poslancev in drugih nosilcev politične moči. Prizadevanja za izkoreninjenje lažnih informacij in zavajajočih ali neutemeljenih navedb je namreč treba usmeriti tudi v predstavnike oblasti, saj imajo od teh največ koristi. Nenazadnje pa nosijo tudi večjo odgovornost za javno izrečene trditve in obljube.
Ne drži
Objava, o kateri smo na podlagi neodvisne preverbe dejstev ugotovili, da ni resnična. Oznako uporabljamo pri preverjanju izjav in krajših trditev, ki se pojavljajo na družbenih omrežjih in v javnem prostoru, ter za pregled uresničevanja obljub politikov in drugih javnih osebnosti.
Pristransko
Objava, iz katere je jasno razvidno, da razširja dejstva ali stališča posamezne interesne skupine, naj bo ta politična, gospodarska, kulturna ali kakšna druga. Gre za selektivno predstavitev informacij in izpuščanje drugih, da bi podprli določeno tezo. Informacije so sicer pogosto lahko točne, vendar ne prikazujejo celotne slike.
