Življenjski standard v letu osamosvojitve boljši, kot je trdil Janša
Avtor: Martin Mittendorfer
TRDITEV
»Pred tridesetimi leti si nismo mogli niti v sanjah predstavljati, da bo Slovenija leta 2021 že drugič kot polnopravna članica vodila svet Evropske unije, da bo dosegla skok v standardu, ko smo v tridesetih letih napredovali tam nekje od 27 odstotkov povprečnega avstrijskega standarda do 90 odstotkov evropskega povprečja.«
OCENA
IZVIRNA OBJAVA
Predsednik vlade Janez Janša je na kongresu stranke SDS, ki jo vodi 28 let, hvalil dosežke Slovenije po osamosvojitvi. Foto: Jure Makovec/STA
Predsednik vlade Janez Janša je 19. junija na kongresu SDS dejal, da je Slovenija v tridesetih letih napredovala od 27 odstotkov povprečnega avstrijskega standarda do 90 odstotkov evropskega povprečja. Dejal je, da si pred tridesetimi leti ni mogel predstavljati, da bo država tako napredovala.
Janša je o izboljšanju življenjskega standarda v Sloveniji govoril ob 30. obletnici razglasitve samostojnosti in ob začetku drugega slovenskega predsedovanja svetu EU, ki se je začelo 1. julija.
Kot so za Razkrinkavanje pojasnili na statističnem uradu, ni enotne definicije življenjskega standarda, kajti ta zajema več dejavnikov in kazalnikov, denimo količino dobrin, kupljenih s povprečno mesečno plačo, in delovni čas, potreben za nakup enote posamezne dobrine. Za primerjavo življenjskega standarda med državami se uporablja bruto domači proizvod na prebivalca, ki izraža življenjsko raven prebivalcev države, so pojasnili na Sursu, saj meri skupno vrednost vseh proizvedenih dobrin in opravljenih storitev v državi.
Pri Organizaciji za gospodarsko sodelovanje in razvoj (OECD) so v letnem pregledu gospodarskih kazalcev držav sicer opozorili na pomanjkljivosti merjenja BDP na prebivalca. Poudarili so predvsem, da ta kazalec ne pove, kako je BDP razporejen med prebivalstvom. Kot so pojasnili, se lahko denimo kljub rasti BDP na prebivalca povečuje delež revnih ljudi v državi.
Podatke o bruto domačem proizvodu na prebivalca za zadnjih trideset let smo pridobili pri OECD, saj Eurostat za Slovenijo nima podatkov pred letom 1995.
Pri OECD so podatke o BDP na prebivalca preračunali v dolarje tako, da so upoštevali razlike med državami v kupni moči prebivalstva. Kot so pojasnili v letnem pregledu gospodarskih kazalcev držav, to omogoča primerjavo med državami, saj pretvorba valut z upoštevanjem kupne moči izniči razlike v cenah med državami. Tako so vse cene iz leta 2015, konstantna vrednost valute pa omogoča primerjavo med različnimi obdobji.
Po zadnjih podatkih OECD, iz leta 2020, je bil v Sloveniji povprečni BDP na prebivalca 34,6 tisoč dolarjev, BDP na prebivalca v EU pa 38,7 tisoč. V Sloveniji je BDP na prebivalca torej znašal 88 odstotkov evropskega povprečja.
Leta 1991 je slovenski BDP na prebivalca znašal 18,7 tisoč dolarjev oziroma skoraj 52 odstotkov avstrijskega, ki je bil tedaj 36,2 tisoč.
Avstrijski standard je bil sicer v vsem obdobju nad povprečjem EU. Lani, denimo, je imela Avstrija za več kot petino višji BDP od povprečja EU.
Slovenski standard je pred tridesetimi leti znašal 52 odstotkov BDP na prebivalca v Avstriji, lani pa dobrih 69 odstotkov.
Kabinet predsednika vlade smo vprašali, na katere podatke se je Janša skliceval pri trditvi, da je pred tridesetimi leti slovenski standard znašal le 27 odstotkov avstrijskega, in kako komentirajo naše ugotovitve. Odgovorili so le, da vprašanj ne komentirajo. Enaka vprašanja smo poslali SDS, a nismo prejeli odgovora.
Popravek, 10. 7. 2021:
V izvirnem članku smo pri navajanju BDP na prebivalca v Sloveniji in EU uporabljali milijone namesto tisočice. Za napako se opravičujemo.
SKLEP
Predsednik vlade Janez Janša je 19. junija na kongresu stranke SDS dejal, da si ni mogel predstavljati, da bo Slovenija v tridesetih letih napredovala s 27 odstotkov povprečnega avstrijskega standarda do 90 odstotkov evropskega povprečja.
Po zadnjih podatkih OECD je slovenski BDP na prebivalca lani znašal 88 odstotkov evropskega povprečja.
Njegova izjava, da je Slovenija napredovala na 90 odstotkov povprečnega evropskega standarda, ob upoštevanju zaokroževanja, drži.
Leta 1991 je slovenski BDP na prebivalca znašal 18,7 tisoč dolarjev, kar je bilo skoraj 52 odstotkov tedanjega avstrijskega BDP.
Janševa izjava, da je Slovenija v tridesetih letih napredovala od 27 odstotkov povprečnega avstrijskega standarda, ne drži.
Parlamentarka
Posebna rubrika projekta Razkrinkavanje.si, ki se osredotoča na izjave poslancev in drugih nosilcev politične moči. Prizadevanja za izkoreninjenje lažnih informacij in zavajajočih ali neutemeljenih navedb je namreč treba usmeriti tudi v predstavnike oblasti, saj imajo od teh največ koristi. Nenazadnje pa nosijo tudi večjo odgovornost za javno izrečene trditve in obljube.
Ne drži
Objava, o kateri smo na podlagi neodvisne preverbe dejstev ugotovili, da ni resnična. Oznako uporabljamo pri preverjanju izjav in krajših trditev, ki se pojavljajo na družbenih omrežjih in v javnem prostoru, ter za pregled uresničevanja obljub politikov in drugih javnih osebnosti.
