Logar ni prvi slovenski zunanji minister, ki je po 2012. obiskal Hrvaško

Avtorica: Žana Erznožnik

 

TRDITEV

»Logar je bil prvi slovenski zunanji minister po letu 2012, ki je obiskal Hrvaško, in prvi, ki je po letu 2007 na bilateralnem obisku gostil zunanjega ministra Italije.«


OCENA


IZVIRNA OBJAVA

Siol.net


 
Minister za zunanje zadeve Anže Logar se je z ministrskima kolegoma iz Italije in Hrvaške dvakrat sestal tudi tristransko, nazadnje aprila letos na Brdu pri Kranju. Foto: Tamino Petelinšek/STA

Minister za zunanje zadeve Anže Logar se je z ministrskima kolegoma iz Italije in Hrvaške dvakrat sestal tudi tristransko, nazadnje aprila letos na Brdu pri Kranju. Foto: Tamino Petelinšek/STA

»Logar je bil prvi slovenski zunanji minister po letu 2012, ki je obiskal Hrvaško, in prvi, ki je po letu 2007 na bilateralnem obisku gostil zunanjega ministra Italije,« so 26. junija zapisali v uvodu intervjuja z zunanjim ministrom Anžetom Logarjem na portalu Siol.net. 

Logar je italijanskega zunanjega ministra Luigija di Maia gostil na delovnem obisku 6. junija lani, ko sta govorila o spopadanju z epidemijo, nezakonitih migracijah, slovenski manjšini v Italiji in italijanski narodni skupnosti v Sloveniji.

Sodeč po seznamu srečanj med zunanjimi ministri Slovenije in Italije, ki so ga za Razkrinkavanje.si pripravili na ministrstvu za zunanje zadeve, je bil Logar res prvi slovenski zunanji minister, ki je po letu 2007 na bilateralnem srečanju gostil zunanjega ministra Italije.

Leta 2007 se je tedanji italijanski minister za zunanje zadeve Massimo D'Alema na dvodnevnem obisku v Sloveniji srečal s takratnim ministrom za zunanje zadeve Dimitrijem Ruplom, pa tudi s predsednikom države Janezom Drnovškom, predsednikom državnega zbora Francetom Cukjatijem in predsednikom vlade Janezom Janšo.

Med letoma 2007 in 2020 so se sicer slovenski zunanji ministri z italijanskimi kolegi desetkrat sestali v Italiji, kažejo podatki zunanjega ministrstva.

Minister Logar se je s hrvaškim ministrskim kolegom Gordanom Grlićem Radmanom prvič dvostransko sestal 22. maja lani na mejnem prehodu Dragonja – Kaštel. Na Hrvaškem pa se je Logar z Grlićem Radmanom sestal 22. januarja letos, ko si je na delovnem obisku ogledal posledice potresa v Petrinji, kamor je Slovenija poslala pomoč.

Toda to ni bil prvi obisk slovenskega zunanjega ministra na Hrvaškem po letu 2012. Zunanji minister Karl Erjavec se je leta 2013 trikrat srečal s tamkajšnjo ministrico za zunanje in evropske zadeve Vesno Pusić. Sicer pa sta se slovenski in hrvaški zunanji minister med letoma 2013 in 2020 petkrat sestala v Sloveniji, zadnjič leta 2016, ko se je Erjavec v Ljubljani srečal z zunanjim ministrom Mirom Kovačem, in novembra, ko je sestankoval z njegovim naslednikom Davorjem Ivom Stierjem. 

Številni obiski brez rezultatov neučinkoviti

Glede na podatke ministrstva za zunanje zadeve med letoma 2016 in 2020 res ni bilo dvostranskih srečanj hrvaškega in slovenskega zunanjega ministra. V tem obdobju sta imeli državi več konfliktov, povezanih s procesom in uveljavitvijo arbitražnega sporazuma.

Raziskovalka centra za mednarodne odnose Jana Arbeiter meni, da ima lahko pomanjkanje srečanj med slovenskim in hrvaškim zunanjim ministrom v luči arbitraže in nerešenih vprašanj, ki so vplivala na dvostranske odnose, tudi simbolen pomen, kar je del prakse diplomatskih odnosov. Pravi, da obuditev dvostranskih srečanj lahko razumemo kot željo po vnovični krepitvi vezi s sosednjimi državami in reševanju spornih vprašanj.

»Zagotovo je dobro, da je takšnih srečanj čim več, a če so zgolj vljudnostna, potem veliko število obiskov pravzaprav ne pove čisto nič,« je poudarila. Države morajo namreč imeti cilje, ki jih želijo doseči z obiski.

Profesor s katedre za mednarodne odnose na fakulteti za družbene vede Boštjan Udovič je za Razkrinkavanje.si ocenil, da je bolje, če je srečanj več, a morajo biti ta operativna, ne le vljudnostna. Po njegovem mnenju imajo srečanja pomen le, če se ministri na njih dogovarjajo o konkretnih zadevah.

Na ministrstvu za zunanje zadeve na naše vprašanje o razlogih za odsotnost obiskov med slovenskim in hrvaškim zunanjim ministrom in morebitnih posledicah niso odgovorili neposredno. Napisali so, da število izvedenih uradnih obiskov med zunanjimi ministri ni merilo za ocenjevanje odnosov med državama.

Na portal Siol.net smo poslali prošnjo za komentar naših ugotovitev, a odgovora nismo dobili. Objavili ga bomo, ko ga prejmemo.

 

S K L E P

»Logar je bil prvi slovenski zunanji minister po letu 2012, ki je obiskal Hrvaško, in prvi, ki je po letu 2007 na bilateralnem obisku gostil zunanjega ministra Italije,« so 26. junija v uvodu v intervju z ministrom Anžetom Logarjem poročali na portalu Siol.net.

Slovenski zunanji minister je italijanskega kolega Luigija di Maia gostil 6. junija lani.

Po podatkih ministrstva za zunanje zadeve je slovenski minister pred tem zadnjič gostil italijanskega leta 2007, ko se je italijanski minister Massimo D'Alema na dvodnevnem obisku srečal s slovenskim kolegom Dimitrijem Ruplom.

Trditev portala Siol.net v delu, da je Logar prvi slovenski zunanji minister, ki je po letu 2007 gostil italijanskega, drži.

Minister Logar se je s hrvaškim kolegom Gordanom Grlićem Radmanom prvič dvostransko sestal maja lani na mejnem prehodu Dragonja – Kaštel, letos pa sta se 22. januarja srečala na Hrvaškem.

Logar ni bil prvi slovenski zunanji minister, ki je po letu 2012 obiskal hrvaškega ministrskega kolega. Leta 2013 se je namreč zunanji minister Karl Erjavec na Hrvaškem trikrat srečal s tamkajšnjo ministrico za zunanje in evropske zadeve Vesno Pusić.

Trditev, da je bil Logar prvi slovenski zunanji minister po letu 2012, ki je obiskal Hrvaško, ne drži. 

 

Ne drži

Objava, o kateri smo na podlagi neodvisne preverbe dejstev ugotovili, da ni resnična. Oznako uporabljamo pri preverjanju izjav in krajših trditev, ki se pojavljajo na družbenih omrežjih in v javnem prostoru, ter za pregled uresničevanja obljub politikov in drugih javnih osebnosti.


Drzi+(2) (1).png

Drži

Objava, ki drži. To oceno uporabljamo tudi pri preverjanju izjav in krajših trditev, ki se pojavljajo na družbenih omrežjih in v javnem prostoru, ter za pregled uresničevanja obljub politikov in drugih javnih osebnosti.

Vsi tipi razkrinkanih informacij