Novi pravilnik WHO ne predvideva razkritja osebnih podatkov
Avtor: Samo Demšar
TRDITVE
»WHO bo ta teden na tajnem zasedanju IHRRC dokončala predlagane spremembe IHR!!«
»S predlaganimi spremembami bi:
spremenili splošno vlogo WHO, in sicer iz svetovalne organizacije v upravni organ, katerega razglasi bi bili pravno zavezujoči,
preusmerili neopredeljene milijarde dolarjev v farmacevtski bolnišnično-industrijski kompleks za nujne primere brez kakršnekoli odgovornosti,
dovolili razkritje osebnih zdravstvenih podatkov,
močno razširili zmogljivosti WHO za cenzuro informacij, za katere meni, da so napačne, in dezinformacije.«
OCENA
IZVIRNA OBJAVA
Tedros Adhanom Ghebreyesus, generalni direktor WHO, je lani po odločitvi držav članic imenoval odbor za pregled mednarodnega zdravstvenega pravilnika. Foto: Xinhua/STA
Spletno mesto Triglav media je 12. januarja na platformi za deljenje vsebin BitChute pod naslovom »Kaj se pogovarjajo na skritem zasedanju kriminalne WHO?« objavilo predloge sprememb mednarodnega zdravstvenega pravilnika, ki naj bi jih pripravljala svetovna zdravstvena organizacija (WHO).
Objavo je do zaključka redakcije delilo skoraj tristo uporabnikov facebooka, med drugim v skupinah Otrok ne damo z 28.800 člani, Civilna iniciativa slovenskih pravnikov z 18.200 člani in Vseslovenska vstaja naroda s 5800 člani.
Zaradi preglednosti smo verodostojnost objave preverili po posameznih trditvah.
»WHO bo ta teden na tajnem zasedanju IHRRC dokončala predlagane spremembe IHR.«
Spletno mesto Triglav media je v objavi trdilo, da je WHO na tajnem zasedanju odbora za pregled mednarodnega zdravstvenega pravilnika (IHRRC) v tednu od 9. do 15. januarja pripravila končno različico predlaganih sprememb mednarodnega zdravstvenega pravilnika (IHR).
IHR je pravno zavezujoč dokument, ki določa pravila za preprečevanje mednarodnega širjenja bolezni v državah članicah WHO. Pravilnik po statutu WHO sprejema svetovna zdravstvena skupščina, ki jo sestavljajo delegati iz vseh 194 držav članic.
Skupščina se je maja lani seznanila s poročilom delovne skupine za izboljšanje pripravljenosti in odzivnosti WHO na izredne razmere, ki jo sestavljajo države članice. Predloge dopolnil k pravilniku je vložilo 15 držav. Nekatere so jih vložile v imenu več držav, tako da je vseh predlagateljic 94.
Skupščina je sklenila, da mora predloge dopolnil pregledati odbor za pregled mednarodnega zdravstvenega pravilnika (IHRRC) in do 15. januarja med drugim preveriti, ali ustrezajo namenu pravilnika ter ali so skladna z drugimi členi pravilnika in statutu WHO. Na podlagi tega bo delovna skupina držav članic WHO začela pripravljati končne različice dopolnil, o katerih bo skupščina odločala prihodnje leto.
Odbor za pregled mednarodnega zdravstvenega pravilnika se je zadnjič sestal 12. januarja. Zasedanja odbora so po pravilih WHO o strokovnih odborih zasebna, javna pa lahko postanejo le z odločitvijo odbora in s soglasjem generalnega direktorja WHO. O zasedanju pripravijo tudi poročilo. Zadnjič so javnost o zasedanju 16. decembra obvestili 12. januarja.
Odbor bo poročilo o predlaganih spremembah pravilnika verjetno podal pred naslednjim srečanjem delovne skupine za izboljšanje pripravljenosti in odzivnosti WHO na izredne razmere, ki bo potekalo med 20. in 24. februarjem, so za Razkrinkavanje.si pojasnili na WHO. Predlaganih sprememb ter trditev Triglav medie sicer niso komentirali.
Trditev, da je WHO v tednu od 9. do 15. januarja dokončala predlagane spremembe IHR, ne drži.
Zasedanje odborov je po pravilih WHO o strokovnih odborih zasebne narave, o sestankih pa javnost obveščajo v javnih poročilih. Odbor za pregled mednarodnega zdravstvenega pravilnika je javnost o svojem zadnjem zasedanju obvestil 12. januarja. Trditev, da je bilo zasedanje IHRRC tajno, ne drži.
»S predlaganimi spremembami bi spremenili splošno vlogo WHO, in sicer iz svetovalne organizacije v upravni organ, katerega razglasi bi bili pravno zavezujoči (člen 1).«
Na spletnem mestu so trdili, da bo z dopolnilom prvega člena mednarodnega zdravstvenega pravilnika WHO postala upravni organ, katerega odločitve bi bile pravno zavezujoče. Pri tem so delili uradni dokument odbora za pregled mednarodnega zdravstvenega pravilnika o predlaganih spremembah IHR.
Zdajšnji mednarodni znanstveni pravilnik določa, da lahko WHO v času izrednega stanja za javno zdravje mednarodnih razsežnosti državam glede ukrepov svetuje z začasnim ali stalnim priporočilom o ukrepih za preprečevanje ali zmanjšanje širjenja bolezni.
Bangladeš je predlagal, da se v 1. členu z definicijami zakonskih pojmov črta beseda »nezavezujoči« v opredelitev začasnega in stalnega priporočila, kaže zbir predlaganih sprememb pravilnika, ki ga je pripravila delovna skupina za izboljšanje pripravljenosti in odzivnosti WHO na izredne razmere.
Dopolnila k 1. členu pravilnika sta vložili še Malezija in Esvatini (nekdanji Svaziland) v imenu 47 afriških članic WHO, in sicer bi dodali definicijo zdravstvenih izdelkov ter zdravstvenih tehnologij.
Indija je predlagala, da bi v opredelitvah začasnega in stalnega priporočila črtali besedo »nezavezujoči«. Mednarodni zdravstveni pravilnik bi ostal pravno zavezujoč za vse države WHO. Trditev, da bi predlagane spremembe 1. člena IHR spremenile splošno vlogo WHO iz svetovalne organizacije v upravni organ, ne drži.
»S predlaganimi spremembami bi preusmerili neopredeljeno število milijard dolarjev v farmacevtski bolnišnično-industrijski kompleks za nujne primere brez kakršnekoli odgovornosti (člen 44a).«
Predlagatelj 44.a člena, Esvatini, bi uvedel finančni mehanizem, prek katerega bi države v razvoju izboljšale svojo pripravljenost in odzivnost na izredna zdravstvena stanja. Države v razvoju bi prek mehanizma lahko financirale izboljšanje zdravstvenih sistemov ter razvoj, proizvodnjo in distribucijo zdravil in zdravstvenih tehnologij. O prednostnih področjih financiranja in upravičencih bi odločale države članice WHO.
Kot so ob vložitvi dopolnila pojasnili predlagatelji iz Esvatinija, pomanjkanje ustreznega financiranja na mednarodni in nacionalni ravni ovira izvajanje obveznosti iz mednarodnega zdravstvenega pravilnika.
Predlagana dopolnila k pravilniku ne predvidevajo višine finančnih sredstev, ki bi jih lahko prejele države v razvoju, finančna sredstva pa bi nadzirale države članice WHO. Prav tako ne predvidevajo preusmeritve sredstev v farmacevtsko bolnišnično-industrijski kompleks. Trditev ne drži.
»S predlaganimi spremembami bi dovolili razkritje osebnih zdravstvenih podatkov. (člen 45)«
Osebni podatki so po mednarodnem zdravstvenem pravilniku vse informacije, ki se nanašajo na določeno osebo oziroma na njihovi podlagi določljivo osebo. Pravilnik nima podrobnih določb o ravnanju z osebnimi zdravstvenimi podatki.
Države članice WHO, ki zbirajo osebne podatke ali jim jih posredujejo druge države, morajo po 45. členu pravilnika v skladu z nacionalno zakonodajo zagotoviti zaupnost in anonimnost obravnavanih oseb. Države lahko razkrijejo in obdelujejo osebne podatke, kadar je to nujno za oceno in obvladovanje izrednih zdravstvenih razmer, vendar morajo to storiti odgovorno, pravično in zakonito, podatkov pa ne smejo hraniti dlje, kot je treba.
Indonezija je vložila dopolnilo k 45. členu pravilnika, po katerem bi lahko države, kadar je to nujno za ocenjevanje in obvladovanje izrednih zdravstvenih razmer, osebne podatke razkrile zgolj pristojnim zaposlenim, pred razkritjem, kopiranjem in hrambo podatkov pa bi morale pridobiti soglasje države, ki je podatke posredovala.
Po dopolnilu k 45. členu, ki ga je vložil Esvatini, pa WHO ali država članica osebnih podatkov brez soglasja ne bi smela kopirati ali hraniti.
Neimenovani avtor objave je predlagane spremembe 45. člena mednarodnega zdravstvenega pravilnika predstavil zavajajoče, saj je razkritje osebnih podatkov pod določenimi pogoji dovoljeno že po veljavnem pravilniku. Trditev smo po metodologiji Razkrinkavanja.si označili za manipulacijo.
»S predlaganimi spremembami bi močno razširili zmogljivosti WHO za cenzuro informacij, za katere meni, da so napačne, in dezinformacije. (Priloga 1, stran 36)«
Na predlog Indije bi pravilnik v prilogi 1, ki opredeljuje ključne zmogljivosti za nadzor in odziv na širjenje bolezni, določal, da mora WHO na globalni ravni izboljšati svoje zmogljivosti za boj proti napačnim ali lažnim informacijam. Kako, niso pojasnili.
Indijski predlog ne predvideva cenzure informacij. Prav tako cenzure ne omenjajo druga predlagana dopolnila.
Trditev, da bi predlagana sprememba priloge 1 k pravilniku povečala zmogljivosti WHO za cenzuro informacij, ki so po njenem napačne, in za dezinformacije, je neutemeljena.
Spletno mesto Triglav media upravlja Društvo za krepitev zavesti in zdravja Vetrnica, ki ga zastopa Srečko Šorli. »Smo medij, ki je zvest Slovencem in Sloveniji. Smo nasprotniki globalistične in kovidne politike samouničevanja,« so zapisali v opisu spletnega mesta na platformi BitChute.
Po zakonu o medijih mora izdajatelj medij pred začetkom izvajanja dejavnosti priglasiti razvidu medijev pri ministrstvu za kulturo, toda Triglav media spletišča, ki trdi, da je medij, v razvid ni vpisal.
»Mi smo spletna stran. Nismo medij. V glavnem vsi mediji lažejo. Mi govorimo resnico. 🍀 Sicer pa vam bo tudi lastnik spletne strani odgovoril. A se tudi vi na Oštru zavzemate za znanost in naš narod ali ste podlegli globalističnemu dogmatizmu? Zgodovina bo o tem pisala 💥,« je na vprašanje Razkrinkavanja.si o tem, zakaj medij ni vpisan v razvid medijev, odgovoril Šorli.
Kar zadeva objavo, je Šorli pojasnil, da o tem ni »poročal, le na naslovnico sem dal sporočilo, ki mi ga je nekdo poslal«. Kdo ga je poslal, ni povedal. Kot so sporočili iz ꞌuredništvaꞌ spletnega mesta Triglav media, je Šorli besedilo objavil na svojem zasebnem kanalu na platformi BitChute.
Toda podatki o kanalu spletnega mesta Triglav media na platformi BitChute tega ne potrjujejo. Med objavami na tem kanalu je že več kot 1600 videoposnetkov, v katerih govorci med drugim trdijo, da ogljikov dioksid in človek ne povzročata globalnega segrevanja. Razkrinkavanje.si je januarja sicer potrdilo, da sta za segrevanje Zemlje kriva človek in ogljikov dioksid.
Kot smo že poročali jeseni 2021, po analizi, ki jo je istega leta izvedla mreža za predobjavo družboslovnih znanstvenih raziskav SSRN, na platformi BitChute objavljajo videokanali, ki širijo teorije zarote in skrajno desno ideologijo.
ꞌUredništvoꞌ spletnega mesta Triglav media je še pojasnilo, da je zapis pripravila Civilna iniciativa slovenskih pravnikov. Z iniciative so za Razkrinkavanje.si sporočili, da so pripravili podoben zapis o predlogih sprememb mednarodnega zdravstvenega pravilnika, niso pa potrdili, ali so pripravili zapis, ki ga je objavilo spletno mesto.
Neutemeljeno
Objava, v kateri argumentacija, ki je avtorja pripeljala do določenega sklepa, ni podprta z dovolj podatki, informacijami ali dejstvi oziroma so argumenti, ki jih avtor navaja, neverodostojni ali izvirajo iz nepreverljivih virov. Lahko gre tudi za sklepanje »čez palec«.
Manipulacija
Objava, ki uporablja znane in točne podatke, vendar jih pojasnjuje na zavajajoč način, tako, da pripeljejo do netočnih ali nepravilnih zaključkov. Gre za izkrivljanje dejstev.
Ne drži
Objava, o kateri smo na podlagi neodvisne preverbe dejstev ugotovili, da ni resnična. Oznako uporabljamo pri preverjanju izjav in krajših trditev, ki se pojavljajo na družbenih omrežjih in v javnem prostoru, ter za pregled uresničevanja obljub politikov in drugih javnih osebnosti.
