O 30-odstotnem zmanjšanju realnih plač ni verodostojnih podatkov
Avtorica: Nina Rozman
Profesorica na ljubljanski ekonomski fakulteti Irena Ograjenšek je pojasnila, da bi morali za preverjanje trditve o 30-odstotnem znižanju realne plače vedeti, na katero obdobje se nanaša. Foto: Xinhua/STA
»S podražitvami se je realna plača zmanjšala za 30 odstotkov,« je 28. junija na instagramu objavila nevladna organizacija Inštitut 8. marec. V opisu objave so pojasnili, da so izvedli raziskavo, ker »cene rastejo v nebo«, zdaj pa objavljajo »prva pričevanja in ugotovitve«.
Na inštitutu so za Razkrinkavanje.si pojasnili, da podatek o 30-odstotnem znižanju realne plače ne izvira iz njihovega raziskovanja: »Oceno je podal eden izmed anonimnih pričevalcev, ki so izpolnili našo anketo o tem, kako ljudje občutijo povečanje cen.«
Statistični urad (Surs) v metodoloških pojasnilih razlaga, da realna plača izraža razmerje med nominalno plačo in cenami življenjskih potrebščin v istem obdobju. Predstavlja količino življenjskih potrebščin, ki jih posameznik lahko kupi s plačo.
»Znižanje realne plače pomeni zmanjšanje kupne moči,« je za Razkrinkavanje.si pojasnila profesorica statistike na ljubljanski ekonomski fakulteti Irena Ograjenšek. Dodala je, da bi se gibanje plač v idealnem svetu prilagajalo inflacijskim gibanjem, tako da bi se kupna moč prebivalstva ohranjala.
Bogomir Kovač z iste fakultete je dejal, da je v inflacijskem obdobju običajno, da plače neprestano zaostajajo za inflacijo. Inflacijo spodbuja prav prilagajanje plač inflaciji, kajti plače so obenem strošek, ki vpliva na višje cene, in dohodek, ki povečuje tržno povpraševanje. Meni, da si mora država v dohodkovnih politikah zato prizadevati za čim bolj omejeno prilagajanje plač inflaciji.
Opozoril je še, da dvojni učinek plač v inflacijskih obdobjih z družbenega vidika pomeni, da so takrat v najslabšem položaju ljudje z nizkimi dohodki. Ti namreč večino dohodka porabijo za potrošne dobrine, ki so zelo občutljive na rast cen.
Realne neto plače nižje za 4,6 odstotka
Ograjenškova je pojasnila, da bi morali za preverjanje trditve o 30-odstotnem znižanju realne plače nujno vedeti, na katero obdobje se nanaša. Iz trditve, ki jo je delil Inštitut 8. marec, ni jasno, na katero obdobje se nanaša, da bi lahko preverili, ali je bilo znižanje realne plače res 30-odstotno. »Če podatke za letošnji april primerjamo s podatki za letošnji marec, pa trditev nikakor ne drži,« je še dodala.
Poleg tega je poudarila, da bi morali na Inštitutu 8. marec v anketi pojasniti, ali se vprašanja nanašajo na bruto ali neto plačo ter ali obravnavajo območje celotne države in določen gospodarski sektor ali panogo. Razlike med sektorji in panogami namreč niso zanemarljive. Opozorila je tudi, da ima vsak človek svoj življenjski slog in posledično »svojo košarico življenjskih dobrin, ki določa njegovo individualno inflacijo«.
Ograjenškova je povedala še, da se je povprečna mesečna bruto plača aprila letos v primerjavi z marcem realno povečala za 0,4 odstotka, povprečna neto plača pa za 2 odstotka.
Aprila se je kupna moč zaposlenih v zasebnem sektorju v primerjavi z lanskim aprilom povečala za 0,5 odstotka. Če upoštevamo javni in zasebni sektor, pa so se neto plače v tem obdobju realno znižale za 4,6 odstotka, je dodala.
Kovač je dejal, da bi se lahko realne plače statistično znižale za 30 odstotkov samo pri 30-odstotnem indeksu inflacije in nominalno nespremenjeni vrednosti plač. O 30- ali večodstotnem znižanju realnih plač bi lahko govorili tudi denimo na ravni košarice dobrin določene družine in nominalnih plač njenih članov. Toda ker takšno znižanje ni izračunano na podlagi uradnih statističnih podatkov, ni relevantno, je razložil.
Na Inštitutu 8. marec so pojasnili, da so bila anketna vprašanja zastavljena precej odprto in da so nanje anonimno odgovarjali ljudje, zaposleni v različnih gospodarskih sektorjih. Ni bila namenjena podrobni analizi trga dela, temveč približnemu orisu finančne situacije, saj so z njo želeli izvedeti predvsem, kako je trenutni dvig cen vplival na življenje ljudi: »Zanimalo nas je, kaj ljudje doživljajo, zato raziskava ni bila zastavljena za ugotavljanje konkretnih sistemskih rešitev.«
S K L E P
Nevladna organizacija Inštitut 8. marec je 28. junija na instagramu objavila, da se je realna plača zaradi podražitev znižala za 30 odstotkov. Za Razkrinkavanje.si so pojasnili, da je trditev podal eden od anonimnih pričevalcev v njihovi anketi, namenjeni približnemu orisu finančne situacije ljudi, saj jih je zanimalo, kako povišanje cen vpliva nanje. Zato so bila anketna vprašanja zastavljena odprto, na anketo pa so anonimno odgovarjali ljudje, zaposleni v različnih gospodarskih sektorjih.
Po izračunih profesorice statistike z ljubljanske ekonomske fakultete Irene Ograjenšek se je kupna moč zaposlenih v zasebnem sektorju aprila letos v primerjavi z istim mesecem lani povečala za 0,5 odstotka. Če upoštevamo podatke za javni in zasebni sektor skupaj, pa so se neto plače v tem obdobju realno znižale za 4,6 odstotka.
Zaradi pomanjkljivih vprašanj, ki niso vsebovala podatkov o obdobju ter o tem, ali gre za bruto ali neto plače, ni mogoče z gotovostjo potrditi, ali trditev o 30-odstotnem znižanju realnih plač zaradi podražitev drži ali ne. Zagotovo pa ne drži, če gre za primerjavo aprilskih in marčevskih plač, je opozorila.
Poudarila je, da je treba pri interpretaciji trditve upoštevati, da ima vsak svoj življenjski slog in posledično svojo košarico življenjskih dobrin, ki določa njegovo individualno inflacijo.
Ekonomist Bogomir Kovač je ocenil, da bi se lahko realne plače statistično znižale za 30 odstotkov le, če bi imeli 30-odstotni indeks inflacije in nespremenjeno vrednost nominalnih plač.
Trditev, da se je realna plača s podražitvami zmanjšala za 30 odstotkov, je neutemeljena, ker ni podprta s preverljivimi in primernimi podatki.
Neutemeljeno
Objava, v kateri argumentacija, ki je avtorja pripeljala do določenega sklepa, ni podprta z dovolj podatki, informacijami ali dejstvi oziroma so argumenti, ki jih avtor navaja, neverodostojni ali izvirajo iz nepreverljivih virov. Lahko gre tudi za sklepanje »čez palec«.
