O številu nasilnih zaradi odtegnitve drog še ni verodostojnih podatkov
Avtorici: Lara Drugovič, Nina Rozman
TRDITEV
»Zame je bil šokanten podatek, da so od stotih odvisnikov od heroina ob odtegnitvi trije nasilni. Od stotih odvisnikov od elektronskih frekvenc jih je ob odtegnitvi nasilnih 36.«
OCENA
IZVIRNA OBJAVA
Svetovna zdravstvena organizacija je zasvojenost z digitalnimi napravami leta 2020 prepoznala kot široko razširjen problem, saj lahko spletne dejavnosti in kompulzivna uporaba interneta vplivajo na precejšen delež svetovnega prebivalstva. Foto: Cottonbro Studio/Pexels
Pater Karel Gržan je 4. decembra v podkastu Mihilizem na Valu 202 trdil, da so od stotih odvisnikov od heroina ob odtegnitvi nasilni trije, od prav toliko odvisnikov od elektronskih frekvenc pa jih je nasilnih 36.
Karel Gržan je v telefonskem pogovoru za Razkrinkavanje.si pojasnil, da je podatek, ki ga je omenil v podkastu, najprej »navedel Miha Kramli v oddaji Studio ob 17.00 na 1. programu Radia Slovenija«. Kdaj, ni opredelil.
Kramli, vodja centra za zdravljenje odvisnosti v novogoriškem zdravstvenem domu, je v omenjeni oddaji gostoval 29. februarja 2024. V odgovoru na novinarkino vprašanje, zakaj je ob pojavu spletnega razširjanja nasilja problematičen »manko samorefleksije staršev«, je navedel, da so »od sto zasvojenih z drogo trije nasilni, od prav toliko zasvojenih z novo tehnologijo, igrami in družbenimi omrežji pa jih je nasilnih 36. To je naš podatek«.
Kramli je uredništvu pojasnil, da ti podatki temeljijo na praksi centra. Ocenil je, da bodo »verodostojni podatki o nekemičnih zasvojenostih na voljo čez deset let«, saj statistika o teh šele nastaja. Evropske pristojne institucije se še dogovarjajo, kaj vse bodo spremljale in kako, ker je spekter tovrstne zasvojenosti širok.
Na nacionalnem inštitutu za javno zdravje (NIJZ) so za Razkrinkavanje.si pojasnili, da nimajo podatkov o nasilju ob odtegnitvi drog. Opozorili so, da ima odtegnitveni sindrom pri kemični in nekemični zasvojenosti »nekatere podobnosti, a se razlikuje glede na mehanizme, simptome in intenzivnost«.
Kemična zasvojenost vključuje neposredno delovanje snovi na centralni živčni sistem, ki vodi v razvoj tolerance in fizične odvisnosti. Nekemična zasvojenost je vedenjska in temelji na nevrobioloških spremembah, ki nastanejo zaradi ponavljajočih se nagrajevalnih dražljajev.
Po pojasnilih NIJZ so odtegnitveni simptomi pri kemičnih zasvojenostih, kot so odvisnost od alkohola, opioidov ali nikotina, lahko zelo izraziti. Med njimi so tresenje, potenje, slabost ter mišične bolečine in krči. V hujših primerih lahko pride do smrtno nevarnih zapletov, denimo epileptičnih napadov.
Pri nekemični zasvojenosti, na primer odvisnosti od iger na srečo, internetnih aplikacij ali nakupovanja, fizičnih simptomov običajno ni oziroma so manj izraziti. Lahko se pojavijo nespečnost, glavoboli ali prebavne motnje, ki so posledica stresa.
Odtegnitveni sindrom pri kemični zasvojenosti lahko traja od več dni do nekaj tednov. Pri nekemični so simptomi dolgotrajnejši in bolj subtilni, z močnim psihološkim hrepenenjem, ki lahko traja mesece, so pojasnili.
Socialni pedagog Rok Gumzej s centra Logout za pomoč pri pretirani rabi interneta se strinja, da ima odtegnitveni sindrom pri nekemični zasvojenosti nekatere podobnosti s tistim pri kemični, vendar med njima obstajajo tudi pomembne razlike.
V Logoutu nimajo podatka o deležu odvisnikov od elektronskih frekvenc, ki ob odtegnitvi zasvajajoče naprave postanejo nasilni. Po njihovih izkušnjah je agresivnost kot posledica daljše odsotnosti stika s tehnologijami redkejši pojav. Tega odziva v Logoutu ne bi pripisali tretjini primerov.
Kot je pojasnil, je agresivnost v takšnih primerih predvsem odziv na neustrezen način odvzema naprav. Starši jih otrokom pogosto vzamejo s premalo podpore, pogovora in upoštevanja njihovih potreb. Ukrepajo hipno, brez priprave in vnaprejšnjega dogovora o posledicah odvzema. Tedaj »agresija ni nujno povezana z rabo naprav, temveč le z odnosom in načinom komunikacije med staršem in otrokom«. Enak odziv bi se lahko pojavil pri drugih dejavnostih, ki so za otroka pomembne, a bi jih moral nenadno zaključiti.
Raziskava o zaščitni vlogi odpornosti pri razvoju zasvojenosti z družbenimi mediji, v kateri je sodelovalo več kot 4800 slovenskih študentov višjega strokovnega in visokošolskega izobraževanja in je bila oktobra 2022 objavljena v recenzirani znanstveni reviji International Journal of Environmental Research and Public Health, je pokazala, da so bili simptomi odtegnitvenega sindroma med šestimi kriteriji zasvojenosti z družbenimi omrežji najmanj izraziti.
S K L E P
Pater Karel Gržan je 4. decembra v podkastu Mihilizem na Valu 202 trdil, da so od stotih odvisnikov od heroina ob odtegnitvi nasilni trije, od prav toliko odvisnikov od elektronskih frekvenc pa jih je ob tem nasilnih 36.
Gržan je v telefonskem pogovoru pojasnil, da je podatek, ki ga je omenil v podkastu, »navedel Miha Kramli v oddaji Studio ob 17.00 na 1. programu Radia Slovenija«.
Kramli je februarja 2024 v omenjeni oddaji dejal, da so na sto zasvojenih z drogo nasilni trije, na prav toliko zasvojenih z novo tehnologijo, igrami in družbenimi omrežji pa jih je nasilnih 36.
Kramli je uredništvu pojasnil, da podatki temeljijo na praksi centra, ki ga vodi, saj statistika o nekemičnih zasvojenostih še nastaja. Zaradi širokega obsega tovrstne zasvojenosti se pristojne institucije še dogovarjajo, kaj bodo spremljali in kako. Po njegovi oceni bodo »verodostojni podatki o nekemičnih zasvojenostih na voljo čez približno deset let«.
NIJZ nima podatka o nasilju ob odtegnitvi od drog. Pojasnili so, da so odtegnitveni simptomi pri kemičnih in nekemičnih zasvojenostih podobni, a so pri kemičnih pogosto bolj intenzivni in kratkotrajni, pri nekemičnih pa velja nasprotno.
Socialni pedagog Rok Gumzej s centra Logout za pomoč pri pretirani rabi interneta je poudaril, da so odtegnitveni simptomi pri kemičnih odvisnostih bolj fizično intenzivni in ogrožajoči.
Po Gumzejevih izkušnjah se agresivnost kot odtegnitveni sindrom pri nekemični zasvojenosti pojavi redkeje in je posledica daljše odsotnosti stika s tehnologijami. V Logoutu takega odziva ne bi pripisali tretjini primerov tovrstnih zasvojencev.
Trditev Pavla Gržana, da so od stotih odvisnikov od heroina ob odtegnitvi nasilni trije, od prav toliko odvisnikov od elektronskih frekvenc pa jih je ob tem nasilnih 36, je neutemeljena, saj ni podprta z dovolj verodostojnimi podatki.
Neutemeljeno
Objava, v kateri argumentacija, ki je avtorja pripeljala do določenega sklepa, ni podprta z dovolj podatki, informacijami ali dejstvi, oziroma so argumenti, ki jih avtor navaja, neverodostojni ali izvirajo iz nepreverljivih virov. Lahko gre tudi za sklepanje »čez palec«.