O vplivu infrazvoka na razvoj živalskih zarodkov ni verodostojnih dokazov

Avtorica: Lara Drugovič

 

TRDITEV

»S študijami so dokazali vpliv [nizkofrekvenčnega in infrazvoka] na razvoj zarodkov pri živalih na razdalji 1200 metrov!«


OCENA


IZVIRNA OBJAVA

facebook


 

Hrup sodobnih vetrnih elektrarn ne vsebuje nizkofrekvenčnega zvoka, resno nevarnega za zdravje ljudi, je pa bolj vznemirjajoč kot hrup prometa ali industrije, ugotavlja poročilo o oceni emisij hrupa slovenskih vetrnih elektrarn iz junija 2017, ki ga je naročilo okoljsko ministrstvo. Foto: Tamino Petelinšek/STA

Uporabnik facebooka je 7. julija trdil, da so »s študijami dokazali vpliv nizkofrekvenčnega in infrazvoka na razvoj živalskih zarodkov na razdalji 1200 metrov«. Objavo je delil v facebook skupini ZA Pohorje brez vetrnih elektrarn, ki ima več kot tri tisoč članov.

Ob tem je zastavil vprašanje, ali »je lahko pri človeku kaj drugače«. Objavi je dodal dve fotografiji deformiranih konjskih kopit in dva zaslonska posnetka  živali in njihovih zarodkov, ki naj bi bili izpostavljeni hrupu turbin vetrnih elektrarn, premogovniških dejavnosti ter infrazvoku in nizkofrekvenčnemu hrupu, proizvedenem v laboratoriju.

Redni profesor na katedri za fiziologijo, antropologijo in etologijo ljubljanske biotehniške fakultete Gregor Belušič je za Razkrinkavanje.si pojasnil, da je dolgotrajna izpostavljenost infrazvoku za živali lahko stresna in ima več posledic, »ne more pa izzvati specifičnih deformacij zarodka«. Poudaril je, da je povezovanje objavljenih fotografij z infrazvokom »nesprejemljivo«, saj »niso povezane s trditvijo v objavi«.

Belušič ni zasledil nobene raziskave, ki bi potrdila negativen vpliv nizkofrekvenčnega hrupa na telesa živalskih zarodkov ali mladičev pri jakostih, ki se lahko pojavijo v okolici vetrnih elektrarn ali laboratoriju. Kot je pojasnil, so bile živali med evolucijo ves čas izpostavljene »najrazličnejšim virom infrazvoka, tudi zelo močnim«, a ni dokazov, da bi jih ta obremenjeval.

Na zaslonskih posnetkih, dodanih objavi, so primeri s predavanja o vplivu nizkofrekvenčnega hrupa na človeško zdravje, ki ga je maja 2018 v okviru javnega posveta o vplivu nizkofrekvenčnega hrupa na počutje in zdravje ljudi v Ljubljani imela Mariana Alves Pereira. Na predavanju je dejala, da je diplomirana fizičarka z magisterijem iz biomedicine in doktoratom iz okoljskih ved.

Na njenem linkedin profilu piše, da je profesorica na zasebni portugalski univerzi Lusofona. Pri univerzi smo preverili, ali je res ena od njihovih zaposlenih, o izobrazbi in izsledkih raziskav pa smo vprašali tudi Alves Pereirovo. Oba odziva bomo objavili, ko ju prejmemo.

O ugotovitvah, ki jih razglaša Alves Pereirova, je Simon Chapman, zaslužni profesor na medicinski in zdravstveni fakulteti sydneyjske univerze, leta 2012 pisal avstralskemu parlamentu. Označil jih je za »amaterske« in »znanstveno primitivne« ter trdil, da je Alves Pereirova trditve utemeljila na podlagi lastnih, necelovitih raziskav in na primerih, ki niso podprti z verodostojnimi dokazi.

O nekredibilnosti trditev Alves Pereirove so poročali tudi nekateri mediji. Fotografije deformiranih konjskih kopit, kar naj bi bilo posledica hrupa vetrnih elektrarn, po družbenih omrežjih krožijo že vsaj od leta 2018, blogi o tem domnevnem pojavu pa segajo v leto 2013, je aprila letos denimo poročala francoska tiskovna agencija AFP.

Na veterinarski fakulteti calgaryjske univerze v Kanadi so za AFP pojasnili, da po oceni tamkajšnjega strokovnega osebja »ni nobene znanstvene podlage za to, da vetrne turbine pri konjih povzročajo deformacije«.

Angleški svetovalec za hrup in vibracije Geoff Leventhall je v prispevku, ki je bil leta 2006 objavljen v mednarodni reviji preglednih člankov Progress in Biophysics and Molecular Biology, navedel, da so učinki infrazvoka in nizkofrekvenčnega hrupa na zdravje od 60. let prejšnjega stoletja pridobili veliko negativne medijske pozornosti, predvsem na račun pretiravanja v medijih in objav v kvaziznanstveni literaturi.

Uporabnika facebooka smo seznanili z našimi ugotovitvami. Njegov odziv bomo objavili, ko ga prejmemo.

 

S K L E P

Uporabnik facebooka je 7. julija v eni od slovenskih skupin na tem družbenem omrežju trdil, da so s študijami dokazali vpliv nizkofrekvenčnega in infrazvoka na razvoj živalskih zarodkov na razdalji 1200 metrov. Objavi je dodal fotografiji deformiranih konjskih kopit in zaslonska posnetka živali in njihovih zarodkov, ki so bili med drugim izpostavljeni hrupu turbin vetrnih elektrarn.

Gre za fotografije s predavanja o negativnih vplivih infrazvoka na živali, ki ga je imela Mariana Alves Pereira. Zaslužni profesor na medicinski in zdravstveni fakulteti sydneyjske univerze je njene ugotovitve označil za »amaterske« in »znanstveno primitivne«, češ da temeljijo na necelovitih raziskavah in neverodostojnih primerih.

Gregor Belušič, profesor na ljubljanski biotehniški fakulteti, je pojasnil, da je dolgotrajna izpostavljenost infrazvoku za živali lahko stresna, »ne more pa izzvati deformacij zarodka«. Na veterinarski fakulteti calgaryjske univerze v Kanadi so za francosko tiskovno agencijo AFP potrdili, da »ni znanstvenih dokazov, da vetrne turbine povzročajo deformacije pri konjih«.

Trditev, da so s študijami dokazali vpliv nizkofrekvenčnega in infrazvoka na razvoj živalskih zarodkov na razdalji 1200 metrov je neutemeljena, saj verodostojnih znanstvenih dokazov o negativnem vplivu takšnega zvoka na razvoj živalskih zarodkov ni.


Neutemeljeno

Objava, v kateri argumentacija, ki je avtorja pripeljala do določenega sklepa, ni podprta z dovolj podatki, informacijami ali dejstvi, oziroma so argumenti, ki jih avtor navaja, neverodostojni ali izvirajo iz nepreverljivih virov. Lahko gre tudi za sklepanje »čez palec«.