Ob zdajšnji hitrosti širjenja epidemije respiratorjev še za en mesec
Avtor: Matej Zwitter
TRDITEV
»Simulacija kaže, da bomo 4. aprila potrebovali 89 respiratorjev, če bo porast [okuženih] 15-odstoten, oziroma 208, če bo porast 20-odstoten. Vidimo, da bomo kmalu prišli do meje, ko morda ne bo dovolj mest.«
OCENA
IZVIRNA OBJAVA
Zavod za blagovne rezerve in posamezne bolnišnice so naročili 472 respiratorjev, prevzeli naj bi jih v 60 dneh. Foto: Daniel Novakovič/STA
V Sloveniji bomo zaradi rasti števila obolelih za koronavirusom kmalu presegli zmogljivosti bolnišničnih postelj z respiratorji, je za RTV Slovenija dejal Andrej Trampuž, infektolog v univerzitetni bolnišnici Charite v Berlinu.
Po njegovi projekciji bomo 4. aprila, če bo povečanje števila okuženih 15-odstotno, potrebovali 89 respiratorjev, če bo 20-odstotno, pa 208, so poročali na spletnem portalu MMC RTV Slovenija.
Trampuž je še predvidel, da bomo ob 15-odstotnem povečanju števila obolelih 14. aprila potrebovali skupaj 359 respiratorjev, če bo rast 20-odstotna, pa bi to napravo potrebovalo 1073 bolnikov.
Po podatkih ministrstva za zdravje z dne 27. marca je v državi za zdravljenje bolnikov s covidom-19 na voljo 201 respirator. Vladni govornik Jelko Kacin je v torek, 31. marca, v izjavi za novinarje povedal, da jih je Slovenija v zadnjih petih dneh dobila še 86. Skupaj je tako glede na podatke ministrstva in Kacinovo izjavo trenutno na voljo 287 respiratorjev za zdravljenje koronavirusne bolezni.
Zavod za blagovne rezerve in posamezne bolnišnice so naročili še 472 predihovalnih naprav, te naj bi prevzeli v prihodnjih 60 dneh, je v četrtek v izjavi za novinarje napovedal Aleš Cantarutti, državni sekretar na ministrstvu za gospodarstvo, kjer načrtujejo nabavo še vsaj sto dodatnih.
Splošni bolnišnici v Celju in Slovenj Gradcu sta sicer 23. marca objavili obvestilo o nakupu skupno 70 respiratorjev. Ali so ti všteti v omenjenih 472 naprav, o katerih je govoril Cantarutti, še preverjamo.
V Sloveniji nižja rast potrjenih primerov
Nižja, 15-odstotna dnevna rast števila obolelih, ki jo je predvidel Trampuž, je višja od tiste, ki jo v zadnjih desetih dneh kažejo podatki nacionalnega inštituta za javno zdravje (NIJZ). Od 18. marca, ko je ministrstvo za zdravje zadnjič spremenilo pravila testiranja, je število potrjenih primerov v povprečju raslo za 9,3 odstotka na dan.
Vendar Trampuž dvomi, da se bo okužba širila tako počasi tudi v prihodnje. »Srečen bi bil, če bi Slovenija zadržala hitrost širjenja okužbe na 10 odstotkih dnevno, ampak se bojim, da se bo še pospešilo,« je dejal za Razkrinkavanje.si.
Njegova predpostavka o 15-odstotni dnevni rasti okuženih je temeljila predvsem na izkušnjah drugih držav: »Ko pride do polnega razmaha epidemije, je dnevna rast v večini evropskih držav od 20 do 35 odstotkov.«
»Slovenija je sicer ukrepe za omejevanje širjenja virusa sprejela hitro,« je ocenil Trampuž, zato ima prednost pred državami, ki so stike med ljudmi začele omejevati pozneje. Kljub temu pa je po njegovem mnenju bolje, »da ne izhajamo iz teorije, ampak iz izkušenj drugih držav«. Poudaril je, da do zdaj nobeni evropski državi ni uspelo upočasniti rasti števila obolelih na manj kot 10 odstotkov na dan, saj se dogajajo lokalni izbruhi, ki pospešujejo širjenje virusa.
Večina evropskih držav ima v istem obdobju od začetka širjenja okužbe res višjo dnevno rast števila obolelih od Slovenije. Za začetek širjenja okužbe smo izbrali dan, ko je bila okužba potrjena pri vsakem stotisočem prebivalcu.
Po podatkih evropskega centra za preprečevanje in obvladovanje bolezni, ki se sicer nekoliko razlikujejo od podatkov NIJZ, imamo v Sloveniji v zadnjih desetih dneh 8,7-odstotno dnevno rast obolelih. V Italiji je število obolelih v istem obdobju po začetku širjenja okužbe v povprečju raslo po dobrih 20 odstotkov na dan, v Franciji po dobrih 17 odstotkov, v Nemčiji pa po skoraj 25 odstotkov.
Na Danskem, ki je na podobni točki širjenja bolezni kot Slovenija, pa je hitrost širjenja okužbe manjša kot pri nas. V zadnjih desetih dneh je bila v povprečju 7,3 odstotka. Tudi v Estoniji in na Slovaškem je bila rast potrjenih primerov na začetku prejšnjega tedna pod desetimi odstotki, a se je proti koncu tedna pospešila na 16,5 oziroma 13,7 odstotka (v tridnevnem povprečju). Na Malti se je v četrtek, 26. marca, hitrost širjenja okužbe prvič upočasnila na manj kot deset odstotkov na dan.
“Cilj moje simulacije 15-odstotne dnevne rasti, ki se mi zdi bolj realistična, je, da ljudje vidijo najslabši scenarij. Tako se bodo bolj držali pravil in morda bo potem rast res ostala pri desetih odstotkih.”
Pomanjkljivo testiranje
Trampuž je za MMC še dejal, da imajo v Nemčiji 23-odstotno dnevno rast okužb, in dodal, da je v Sloveniji rast počasnejša, vendar testiramo manj kot v Nemčiji.
A to ne drži. Slovenija je po zadnjih dostopnih podatkih testirala večji delež prebivalcev kot Nemčija. Zadnji podatki tamkajšnjega nacionalnega inštituta za javno zdravje so z dne 22. marca. Do takrat so izvedli 583 testov na sto tisoč prebivalcev, Slovenija pa je do tega dne testirala 658 ljudi na sto tisoč prebivalcev.
Toda Trampuž je še opozoril, da v Sloveniji testiramo manj obolelih kot v Nemčiji. Po podatkih tamkajšnjega inštituta za javno zdravje je 6,9 odstotka testov pozitivnih. V Berlinu je ta delež po Trampuževih podatkih okrog 10 odstotkov.
Pri nas je bilo od 18. do 27. marca na koronavirus pozitivnih 3,7 odstotka testiranih ljudi. »To pomeni, da je testiranje v Sloveniji manj ciljano in so rezultati epidemiološko manj natančni,« je podatek za Razkrinkavanje.si komentiral Trampuž, ki meni, da tudi Nemci ne testirajo dovolj ciljano. Ciljano testiranje se osredotoča na ljudi, s katerimi so bili v stiku oboleli.
Nizek delež pozitivnih testov skrbi tudi vodjo svetovalne skupine za obvladovanje epidemije pri ministrstvu za zdravje Bojano Beović, infektologinjo s klinike za infekcijske bolezni in vročinska stanja na ljubljanskem UKC.
“Pri nas se sicer ogromno testira, je pa mogoče, da po nepotrebnem testiramo preveč asimptomatskih primerov.”
Potrebe odvisne od starosti obolelega
Hitrost širjenja epidemije ni edina neznanka, ki vpliva na potrebe zdravstva po respiratorjih. Trampuž je med drugim predpostavil, da to napravo potrebuje vsak dvajseti bolnik in da je nanj priključen en teden.
»To je optimistično. Navadno so na respiratorju od dva do tri tedne,« je pojasnil. Hkrati opozarja, da je obdobje, ko bolnik potrebuje respirator, močno odvisno od njegove starosti. Starejše paciente pogosteje bolezen hitro premaga, medtem ko mlajši respirator potrebujejo dlje časa. Zato Trampuž še poudarja, da je potreba po respiratorjih odvisna od tega, v kateri starostni skupini se bo okužba širila: »To je odvisno od naključja.«
Na NIJZ so za Razkrinkavanje.si pojasnili, da so napovedi na temelju matematičnih modelov problematične. »Modeliranje širjenja epidemije nalezljive bolezni je namreč zelo kompleksno, saj dejavniki niso le število primerov, ampak tudi sprejeti ukrepi, njihovo upoštevanje, značilnosti populacije in tako naprej,« so zapisali.
“O novem koronavirusu je precej neznank, zato napovedi poteka epidemije še niso mogoče. ”
Opozorili pa so, da netočni modeli utegnejo biti škodljivi, saj »lahko dajejo lažen občutek varnosti in posledično vplivajo na nespoštovanje nujnih ukrepov ali neutemeljeno povečujejo strah že tako zaskrbljene javnosti«. Ključno je spoštovanje ukrepov socialnega distanciranja, higiene rok in kašljanja ter izolacije okuženih, so poudarili.
Respiratorjev je dovolj za 10-odstotno rast
Če se širjenje okužbe ne bo pospešilo in bo ostalo pri zdajšnjih 10 odstotkih na dan, bodo potrebe po respiratorjih najverjetneje precej manjše od Trampuževih napovedi. Ob tolikšni rasti števila okuženih bi namreč 14. aprila potrebovali le 103 respiratorje, trenutno prostih 287 pa bi zasedli do 25. aprila. (Projekcija temelji na Trampuževi simulaciji, v kateri smo spremenili samo odstotek dnevne rasti).
Vendar so potrebe po respiratorjih v Trampuževi simulaciji precenjene. Izračunal jih je tako, da je število bolnikov, ki bi vsak dan potrebovali sprejem na intenzivno nego z respiratorjem, množil s sedem, saj ga bolniki v povprečju potrebujejo sedem dni.
Tak izračun bi bil točen, če bi vsak bolnik en dan potreboval sedem respiratorjev. Toda če vsak bolnik zaseda eno napravo sedem dni, je potreba po respiratorjih izražena v seštevku vseh bolnikov, ki so bili v zadnjih sedmih dneh sprejeti na intenzivno nego z respiratorjem.
Po takem izračunu bi bile potrebe po respiratorjih nekoliko manjše od Trampuževe simulacije. Ob 15-odstotni rasti števila okuženih bi 14. aprila potrebovali 245 respiratorjev in ne 359, kot je izračunal, ob 10-odstotni rasti bi jih zadostovalo že 79, trenutne zmogljivosti (287) pa bi presegli 28. aprila. Izračun upošteva, da bolniki respirator povprečno potrebujejo sedem dni.
Infektolog Andrej Trampuž je projekcijo potreb po respiratorjih v Sloveniji utemeljil na predpostavki, da se bo število okuženih povečevalo za 15 odstotkov na dan. Toda rast potrjenih okužb v zadnjih desetih dneh je za zdaj nižja in po podatkih NIJZ znaša 9,3 odstotka.
Trampuž sicer meni, da se bo izmerjena rast verjetno pospešila, saj da trend povečevanja števila obolelih v Sloveniji ni skladen z izkušnjami drugih evropskih držav. Večina evropskih držav ima res hitrejšo rast števila potrjenih okužb, na Danskem pa je denimo nižja od slovenske.
Prav tako pravi, da je testiranje v Sloveniji pomanjkljivo, zato rast potrjenih primerov ne odseva dejanske hitrosti širjenja okužbe. Podobno meni tudi vodja svetovalne skupine za obvladovanje epidemije pri ministrstvu za zdravje, infektologinja Bojana Beović.
Trampuž je v simulaciji uporabil poenostavljeni izračun, ki precenjuje potrebe po respiratorjih. Po izračunu, ki je tudi po Trampuževem mnenju bolj natančen, bi trenutno število respiratorjev ob desetodstotni rasti okuženih zadostovalo do 28. aprila, ob 15-odstotni pa do 16. aprila.
Na NIJZ ob tem opozarjajo, da o novem koronavirusu vemo premalo, da bi lahko napovedali potek epidemije, in svarijo pred netočnimi modeli.
Trampuževo trditev označujemo za sivo cono.
Siva cona
Objava, ki samo delno drži. Oznako uporabljamo zlasti pri preverjanju izjav in krajših trditev, ki se pojavljajo na družbenih omrežjih in v javnem prostoru, ter za pregled uresničevanja obljub politikov in drugih javnih osebnosti.
