Objava o prodaji neoznačenih izdelkov z GSO je lažna
Avtorica: Eva Gračanin
TRDITEV
»Žito in Mercator prodajata neoznačeno gensko spremenjeno hrano.«
OCENA
IZVIRNA OBJAVA
Po veljavni zakonodaji je treba z opozorilom, da »proizvod vsebuje gensko spremenjene organizme«, obvezno označiti živila in krmo, ki vsebujejo ali so proizvedeni iz GSO. Foto: Anže Malovrh/STA
Nekdanji občinski svetnik v Pivki Siniša Čeligoj je 6. oktobra na facebooku trdil, da »Žito in Mercator prodajata neoznačeno gensko spremenjeno hrano«. Dodal je, da je bila zato Amerika zainteresirana, da »ravno Hrvati dobijo naš Mercator«.
To je utemeljil z navedbo, da so slovensko živilsko industrijo kupila hrvaška podjetja, ker ima korporacija Monsanto svoje podjetje in proizvodnjo tudi na Hrvaškem, sprememba lastništva pa bo omogočala prodajo gensko spremenjenih izdelkov tudi v Sloveniji. V objavi je kot avtorico izvirnega zapisa navedel docentko na ekonomski fakulteti »Slavico Čepon Assista«.
Njegovo objavo je na facebooku delilo več kot 1600 uporabnikov, na različnih platformah pa se objava z enako vsebino pojavlja že leta. Na facebook strani euportal.si, kjer trdijo, da objavljajo aktualne informacije o delovanju EU in njeni politiki, je bila objava z drugačno sliko in večinoma enako vsebino objavljena že leta 2016, administratorji pa so kot vir navedli Slavico Čepon in facebook stran AnonymusHrvatska.
Tej facebook strani so objavo istega leta pripisali tudi na spletnem mestu društva Alpe Adria Green, kasneje pa je bila objavljena še na portalih Velenje.com in Starševski čvek, ki nista vpisana v razvid medijev.
Monsanto je bil do leta 2018, ko ga je prevzela kemično-farmacevtska družba Bayer, vodilna ameriška agrobiotehnološka korporacija, ki je proizvajala kemične, kmetijske in biokemične izdelke, tudi iz gensko spremenjenih organizmov. Ena izmed številnih podružnic Monsanta je bila leta 2001 ustanovljena tudi na Hrvaškem, leta 2022 pa jo je pripojil lastnik, hrvaška podružnica Bayerja.
Gensko spremenjeni organizmi ali GSO so po zakonu o ravnanju z gensko spremenjenimi organizmi organizmi, katerih genski material je umetno spremenjen. Skladno z uredbo, ki sta jo leta 2003 sprejela evropski parlament in svet, mora vsako gensko spremenjeno živilo ali krmo odobriti evropska agencija za varnost hrane.
Vsi pridelki z GSO, ki jih je agencija odobrila, so ne glede na veljavnost potrdila evidentirani v registru v EU odobrenih GSO. Na evropskih trgih so registrirane soja, koruza, oljna ogrščica in sladkorna pesa.
Po evropski direktivi iz leta 2001 in zakonu o ravnanju z GSO morajo biti tovrstna živila in krma obvezno označeni z opozorilom, da izdelek »vsebuje gensko spremenjene organizme«. Ni pa treba označiti mesa ali jajc živali, ki so bile krmljene z gensko spremenjeno hrano.
Jernej Jakše s katedre za genetiko, biotehnologijo, statistiko in žlahtnjenje rastlin na ljubljanski biotehniški fakulteti je avgusta za Razkrinkavanje.si pojasnil, da ni razlike med mlekom krav, ki so krmljene z GSO krmo, in mlekom krav, ki niso. »Če žival krmimo z GSO, na primer s sojo, mleko ni označeno kot gensko spremenjeno, ker v njem ni več ostankov soje.«
Na ministrstvu za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano so za Razkrinkavanje.si pojasnili, da je v primerih, ko je bila v živilu dokazana vsebnost dovoljenega GSO, ne da bi bila ta označena, živilo treba umakniti iz prometa in ustrezno označiti. Če je dokazana vsebnost nedovoljenega GSO, pa živilo umaknejo iz prometa, obvestijo javnost, proizvod pa uničijo ali ga distribuirajo v eno izmed držav, kjer je odkriti GSO dovoljen za uporabo v živilih.
Inšpektor se o višini globe za nosilca živilske dejavnosti, ki ne deluje skladno z zakonom, odloči odvisno od vrste neskladnosti in vzpostavljenega sistema notranjega nadzora. Glede na zakon o kmetijstvu in uredbe, povezane z živili, se kazni za pravne osebe gibljejo od 2000 do 32.000 evrov.
Inšpekcija ni ugotovila nepravilnosti
Na pristojnem ministrstvu vsebnost GSO spremljajo z letnimi monitoringi, ki jih izvaja inšpekcija za varno hrano. V prodajalnah Mercatorja so od leta 2015, ko je to družbo kupil hrvaški Agrokor, vsako leto testirali od 6 do 26 vzorcev živil iz GSO, a niso ugotovili nepravilnosti.
Enako so v Žitu od leta 2016, ko je družbo kupila Podravka, opravili 69 inšpekcijskih pregledov ter odvzeli in analizirali 29 vzorcev izdelkov. Nepravilnosti niso odkrili.
V podjetju Žito so za Razkrinkavanje.si pojasnili, da so se na objavo o njihovi domnevni prodaji neoznačenih GSO izdelkov odzvali že leta 2018 z dopisom ministrstvu za kmetijstvo, upravi za varno hrano in področni inšpekciji tudi v želji, da bi bilo primerov nepreverjenih spletnih »resnic« čim manj. V skladu s politiko družbe ne uporabljajo gensko spremenjenih surovin, kar se po njihovih besedah po zamenjavi lastništva ni spremenilo. V skladu s svojo politiko za novejše izdelke tudi sami zahtevajo analize in nadzor.
V objavi na facebooku je kot avtorica navedena Slavica Čepon, docentka na ljubljanski ekonomski fakulteti. Za Razkrinkavanje.si je zanikala, da bi bila avtorica besedila, in dejala, da gre za krajo identitete. V objavi je opazila, da ob njenem imenu piše Assista: »Gre za kopijo dela mojega službenega elektronskega podpisa v angleščini, v katerem piše 'assistant professor'.«
Uredništvu je posredovala korespondenco z Googlom, dopis njene odvetnice Mercatorju in objavo iz leta 2016. Pojasnila je, da je že vrsto let tarča napadov ljudi, ki ji očitajo, da se izjavlja o področju, ki ni njeno, drugi pa jo sprašujejo, ali je res avtorica zapisov.
Leta 2017 so jo na objavo z dopisom opozorili odvetniki družbe Žito, za pomoč pri izbrisu lažne objave pa je prosila informacijski oddelek v svoji službi, policijo in osebe, ki so besedilo objavljale. S prošnjo za umik se je obrnila tudi na Google, kjer so ji odgovorili, da jim mora poslati povezavo na vsako izmed objav, zato se je s tem prenehala ukvarjati.
Mercator na vprašanja še ni odgovoril. Odziv bomo objavili, ko ga prejmemo. Z ugotovitvami smo seznanili tudi avtorja objave na facebooku, njegov odgovor bomo objavili, ko se bo odzval.
SKLEP
Nekdanji občinski svetnik v Pivki Siniša Čeligoj je 6. oktobra v objavi na facebooku trdil, da »Žito in Mercator prodajata neoznačeno gensko spremenjeno hrano«. Dodal je, da je bila zato Amerika zainteresirana, da »ravno Hrvati dobijo naš Mercator«. Trdil je, da bo sprememba lastništva omogočala prodajo gensko spremenjenih izdelkov v Sloveniji.
Živilo, ki vsebuje GSO ali je bilo iz njih proizvedeno, mora biti po slovenski in evropski zakonodaji označeno, razen mesnih izdelkov iz živali, ki so bile hranjene z gensko spremenjeno krmo.
Na ministrstvu za kmetijstvo, kjer inšpekcija za varno hrano izvaja letni monitoring živil, so pojasnili, da v prodajalnah Mercatorja od prodaje te družbe Agrokorju ter v Žitu od združitve s Podravko niso ugotovili neskladij, povezanih z živili iz GSO.
Trditev, da »Žito in Mercator prodajata neoznačeno gensko spremenjeno hrano«, je po dostopnih podatkih pristojnega ministrstva neutemeljena.
V objavi je kot avtorica navedena Slavica Čepon, docentka na ljubljanski ekonomski fakulteti. Pojasnila je, da ni avtorica besedila in da gre za krajo identitete. Uredništvu je predložila več pozivov za umik objav in prošenj za pomoč pri tem, ki jih je različnim institucijam pošiljala od leta 2016. Objava je tudi lažna.
Neutemeljeno
Objava, v kateri argumentacija, ki je avtorja pripeljala do določenega sklepa, ni podprta z dovolj podatki, informacijami ali dejstvi, oziroma so argumenti, ki jih avtor navaja, neverodostojni ali izvirajo iz nepreverljivih virov. Lahko gre tudi za sklepanje »čez palec«.
Lažna objava
Objava, ki vsebuje lažne informacije, podatke ali trditve. S to oceno ovrednotimo le tiste vsebine, pri katerih je mogoče ugotoviti, da so bile ustvarjene za namerno zavajanje in napačno obveščanje javnosti.
Vsebina je del projekta Adria Digital Media Observatory (ADMO).