Odziv Svetu Evrope ni depeša
Avtorica: Meta Gantar
TRDITEV
To ni depeša. To je odziv, ki ga je v imenu vlade Republike Slovenije pripravil urad vlade za komuniciranje, ministrstvo za zunanje zadeve pa, skladno z uveljavljeno prakso, posredovalo prek misije v Strasbourgu na Svet Evrope.
OCENA
Minister Logar na seji ni podrobneje pojasnil razlike med depešo in odzivom. Z vsebino dopisa je bil seznanjen in se z njo strinja, bi jo pa sam pripravil drugače. Ni povedal, kako. Foto: Anže Malovrh/STA
Uradni odgovor, ki ga je slovenska vlada posredovala Svetu Evrope na opozorilo glede zaščite novinarstva in varnosti novinarjev, ni depeša, je minister za zunanje zadeve Anže Logar zatrdil na skupni nujni seji odborov za kulturo in zunanjo politiko 14. aprila. Dopis je označil kot odziv, ki ga je pripravil vladni urad za komuniciranje, zunanje ministrstvo pa ga je posredovalo na Svet.
Naj spomnimo, Svet Evrope je 26. marca na spletni platformi, kjer njegove partnerske organizacije objavljajo opozorila o kršitvah svobode izražanja v državah, podpisnicah memoranduma o vzpostavitvi te platforme, objavil opozorilo o kršitvah v Sloveniji, ki mu ga je posredovalo pet novinarskih organizacij. Navedle so, da je slovenski premier Janez Janša prek družbenih omrežij obtožil RTV Slovenija razširjanja laži o vladi in ji prikrito grozil glede njenega financiranja.
Po postopku, ki ga določa memorandum, Svet z opozorilom o domnevnih kršitvah seznani diplomatsko predstavništvo države, v zvezi s katero je bilo to objavljeno. Če se država odloči, da bo odgovorila, lahko odgovor za objavo na platformi posreduje v različnih formatih.
V mednarodnem pravu je depeša notranja komunikacija med ministrstvom za zunanje zadeve in diplomatskimi ali konzularnimi predstavništvi države v tujini ali obratno, pojasnjuje Boštjan Udovič s katedre za mednarodno pravo na fakulteti za družbene vede. Uporablja se za dajanje navodil, pojasnil ali pošiljanje prošenj.
»Ima neke posebne lastnosti, kot so oznake tajnosti, nujnosti, omejenosti distribucije, ter poseben stil pisanja, ki ločuje dejstva od mnenja oziroma komentarja,« Udovič opiše značilnosti depeše.
Kot je Logar pojasnil na seji parlamentarnih odborov, je ta dopis v imenu slovenske vlade pripravil vladni urad za komuniciranje, zunanje ministrstvo pa ga je prek predstavništva v Strasbourgu poslalo na Svet Evrope. Predstavništvu ga je zunanje ministrstvo posredovalo kot depešo, v njej pa je, kot je na seji povedal Logar, v uvodnem delu navodilo veleposlaniku v Strasbourgu, naj se sreča z odgovornimi na Svetu Evrope in jim preda odgovor vladnega urada za komuniciranje.
Po ministrovih besedah je depeša vsebovala štiri ključna sporočila: da se slovenska vlada zavzema za svobodo novinarjev in nasprotuje kakršnikoli obliki napada nanje ali ustrahovanja, da računa na konstruktivno pomoč in nepristransko oceno Sveta Evrope in da bo še naprej zagotavljala potrebne pogoje za svobodo in neodvisno delo novinarjev. Četrto sporočilo pa je, da je, »kot bodo na Svetu Evrope videli iz priloženega dokumenta, stanje medijev v Sloveniji tudi vprašanje lastništva in pluralnosti medijev«.
Razprava o obliki odvrača pozornost od vsebine
Na podlagi informacij, ki jih je Logar predstavil na nujni seji, Udovič ugotavlja, da odziv Svetu Evrope ni bil depeša. »V depeši, tako minister, je bilo podano drugačno pojasnilo od tistega, ki se navaja v javnosti. Več podatkov ne poznam, zato težko komentiram druge postopke, kako so potekali,« je še dodal.
Tudi Domen Turšič, asistent na katedri za mednarodno pravo na ljubljanski pravni fakulteti, je depešo opredelil kot izraz, ki se uporablja za sporočila predvsem znotraj diplomatske mreže države. Pri tem opozarja, da razpravljanje o tem, ali je konkretni dokument depeša ali pa kaj drugega, po nepotrebnem premakne fokus debate od vsebine dokumenta.
“Če je ministrstvo za zunanje zadeve takšen dokument, ki ga je vlada v širšem smislu pripravila sama, posredovalo mednarodni organizaciji, ne vidim razloga, zakaj bi označitev dokumenta bodisi za depešo ali pa ‘ne-depešo’ karkoli bistvenega spremenila.”
V dopisu, ki ga je Logar označil za odziv na opozorilo Sveta Evrope, je vlada med drugim zapisala, da večina slovenskih medijev izvira iz komunističnega režima. Novi mediji se po mnenju neznanega avtorja niso mogli oblikovati, saj niso dobili finančne podpore države in oglaševanja, ker niso pripadali pravemu režimu, so opozorili. Kot edini primer medija, ki mu je to uspelo, je vlada navedla Radio Ognjišče.
Zapisali so še, da RTV Slovenija na novo zaposluje, s čimer se posmehuje iz davkoplačevalskega denarja. Vlada se je posvetila tudi prestopom novinarjev v politiko, pri čemer so navedli primera Irene Joveve, novinarke Pop TV, in Majde Širca, novinarke RTV Slovenija.
Naj dodamo, da je Joveva sicer v politiko prestopila leta 2019, Širca pa več kot dve desetletji prej, leta 1997.
Zunanji minister Anže Logar nam na prošnjo za dodatna pojasnila o razliki med depešo in odzivom ni odgovoril.
Na spletni platformi Sveta Evrope je bilo objavljeno opozorilo o kršitvi svobode izražanja v Sloveniji. Nanj je z nizom polinformacij o stanju slovenskih medijev odgovorila slovenska vlada, minister za zunanje zadeve Anže Logar pa je odgovor označil za odziv in ne depešo.
Depeša je v mednarodnem pravu notranja komunikacija med ministrstvom za zunanje zadeve in diplomatskimi ali konzularnimi predstavništvi države v tujini ali obratno, je pojasnil Boštjan Udovič s katedre za mednarodno pravo na fakulteti za družbene vede.
Logar je na seji izjavil, da je pristojno ministrstvo na veleposlaništvo poslalo depešo, dokument, ki ga je Svet Evrope objavil na svoji platformi, pa je bil le priložen depeši. Glede na te podatke je Udovič ocenil, da ne gre za depešo.
Domen Turšič s katedre za mednarodno pravo na ljubljanski pravni fakulteti ne vidi razloga, zakaj bi označitev dokumenta, poslanega Svetu Evrope, bodisi za depešo ali pa »ne-depešo« karkoli bistvenega spremenila, in opozarja, da razprava o obliki odgovora odvrača pozornost od njegove vsebine.
Trditev, da odgovor na opozorilo glede kršitve svobode izražanja v Sloveniji, ni depeša, drži.
Parlamentarka
Posebna rubrika projekta Razkrinkavanje.si, ki se osredotoča na izjave poslancev in drugih nosilcev politične moči. Prizadevanja za izkoreninjenje lažnih informacij in zavajajočih ali neutemeljenih navedb je namreč treba usmeriti tudi v predstavnike oblasti, saj imajo od teh največ koristi. Nenazadnje pa nosijo tudi večjo odgovornost za javno izrečene trditve in obljube.
Drži
Objava, ki drži. To oceno uporabljamo tudi pri preverjanju izjav in krajših trditev, ki se pojavljajo na družbenih omrežjih in v javnem prostoru, ter za pregled uresničevanja obljub politikov in drugih javnih osebnosti.
