Peticija stranke SAB kot orodje pritiska na druge poslance

Avtor: Matej Simič

 

TRDITEV

Od danes naprej bomo na stojnicah po Sloveniji zbirali podpise za spremembo ustave.


OCENA


IZVIRNA OBJAVA

twitter


 
 
Alenka Bratušek, predsednica stranke SAB, med zbiranjem podpisov na eni izmed stojnic. Foto: Sanja Gornjec/STA

Alenka Bratušek, predsednica stranke SAB, med zbiranjem podpisov na eni izmed stojnic. Foto: Sanja Gornjec/STA

»Od danes naprej bomo na stojnicah po Sloveniji zbirali podpise za spremembo ustave,« so na twitterju zapisali v stranki Alenke Bratušek (SAB). V ustavo bi radi zapisali, da je država dolžna financirati samo javne osnovne šole.

Z vprašanjem, ali državljani lahko z zbranimi podpisi spremenijo ustavo, se je na nas obrnil bralec.

»Predlog za začetek postopka za spremembo ustave lahko da dvajset poslancev državnega zbora, vlada ali najmanj trideset tisoč volivcev,« piše v 168. členu ustave

»Če predlog o spremembi ustave v državni zbor vložijo volivci, pomeni, da ga ta mora obravnavati, ne pa tudi sprejeti. Predlog sprejme državni zbor z dvotretjinsko večino navzočih poslancev. Če je predlog volivcev zavrnjen, je s tem postopek za spremembo ustave končan,« je za Razkrinkavanje.si pojasnil ustavni pravnik dr. Igor Kaučič.

Predlog za spremembo ustave lahko v presojo državljanom na ustavnem referendumu pošlje trideset poslancev, volivci pa tega ne morejo zahtevati.

Od pobude do predloga

Zakon o referendumu in o ljudski iniciativi (ZRLI) v 59. členu določa, da pobudo volivcem za vložitev predloga za začetek postopka za spremembo ustave lahko da vsak volivec, politična stranka ali drugo združenje državljanov, je še pojasnil Kaučič.

Pobuda, ki jo volivec da predsedniku državnega zbora, mora vsebovati referendumsko vprašanje in biti podprta s podpisi najmanj 2500 volivcev. Obvestilo o pobudi se vloži neposredno pri pristojni službi državnega zbora. 

SAB le preverja podporo med volivci

Na vprašanje, kaj so z »zbiranjem podpisov za spremembo ustave« imeli v mislih v stranki SAB, smo prejeli odgovor, da so podpisi namenjeni izkazovanju podpore stranki, preden bi njeni poslanci v državnem zboru predlagali razpis posvetovalnega referenduma o spremembi ustave. Podpise zbirajo s peticijo.

»Ne gre torej za zbiranje podpisov za razpis posvetovalnega referenduma, saj tega lahko predlaga vsak poslanec,« so pojasnili v stranki. 

Na svojem spletnem mestu so še zapisali, da želijo z zbranimi podpisi pritisniti na druge poslance državnega zbora, naj pozneje tudi glasujejo za razpis posvetovalnega referenduma.

»Državni zbor lahko razpiše posvetovalni referendum o vprašanjih iz svoje pristojnosti, ki so širšega pomena za državljane, vendar preden končno odloči o posameznem vprašanju. Na izid posvetovalnega referenduma pa ni vezan,« je povedal Kaučič.

Stranka torej podpisov državljanov ne bo uporabila za razpis referenduma za spremembo ustave, o čemer se je spraševal bralec. Podpise državljanov bo uporabila za podporo stranki pri njenih prihodnjih dejavnostih za spremembo ustave. To je sicer mogoče spremeniti s 30.000 podpisi državljanov, ki predlog spremembe predložijo državnemu zboru. O predlogu bodo nato odločali poslanci.

Objava SAB na twitterju sicer drži, vendar bralcu ne prikaže celotne »poti« do spremembe ustave: stranka s podpisi ne bo poskušala spremeniti ustave, temveč bodo ti njeno orodje za pritisk na druge poslance državnega zbora, naj glasujejo za razpis posvetovalnega referenduma. Objavo označujemo za pristransko, saj stranka s pozivom zavaja podpisnike, da bodo njihovi podpisi spremenili ustavo.


Parlamentarka

Posebna rubrika projekta Razkrinkavanje.si, ki se osredotoča na izjave poslancev in drugih nosilcev politične moči. Prizadevanja za izkoreninjenje lažnih informacij in zavajajočih ali neutemeljenih navedb je namreč treba usmeriti tudi v predstavnike oblasti, saj imajo od teh največ koristi. Nenazadnje pa nosijo tudi večjo odgovornost za javno izrečene trditve in obljube.


Razkrinkavanje_Pristransko.png

Pristransko
Objava, iz katere je jasno razvidno, da razširja dejstva ali stališča posamezne interesne skupine, naj bo ta politična, gospodarska, kulturna ali kakšna druga. Gre za selektivno predstavitev informacij in izpuščanje drugih, da bi podprli določeno tezo. Informacije so sicer pogosto lahko točne, vendar ne prikazujejo celotne slike.

Vsi tipi razkrinkanih informacij


 
 

Vsebine Oštro.si sofinancira Ministrstvo za kulturo.