Narodnost v tržaškem dvojnem umoru ni imela vloge

Avtor: Matej Zwitter

---

TRDITEV

Medtem pa so vse glasnejše govorice, da naj bi storilec, ki sicer prihaja iz države z eno najvišjih stopenj kriminala na svetu, dvojni umor zagrešil tudi zaradi duševnih težav.

---

OCENA

---

IZVIRNA OBJAVA

24 ur

---

Policijska postaja v Trstu. Foto: Sailko [CC BY 3.0 (https://creativecommons.org/licenses/by/3.0)]

Dan po umoru dveh policistov na tržaški policijski postaji je televizija Pop TV v osrednji informativni oddaji 24 ur objavila reportažo z naslovom »Dan po streljanju v Trstu«. Že v napovedi prispevka in nato še enkrat v prispevku so izpostavili narodnost domnevnega storilca. V zaključnem stavku so kot možen razlog za dvojni umor navedli domnevne duševne težave, v isti sapi pa poudarili, da domnevni storilec prihaja iz države »z eno najvišjih stopenj kriminala na svetu«.

Osumljenec za umor tržaških policistov je po poročanju Pop TV državljan Dominikanske republike, kar je v sporočilu za javnost potrdila tudi tržaška policija. Informacija je torej točna, a kot opozarja dr. Andreja Vezovnik, ki se na fakulteti za družbene vede ukvarja z analizo diskurza, zgolj resničnost informacije ni dovolj: »Mediji nosijo neko odgovornost. Pomembno je, da vsak medij ve, zakaj govori in s kakšnim učinkom govori.« 

Po njenem mnenju je pri poudarjanju nacionalne, etnične, verske ali druge pripadnosti storilcev kaznivih dejanj »v ozadju vzpostavljanje razlike med etnično večino, homogeno populacijo, ki je načeloma pridna in nekriminalno orientirana, ter neko manjšino, ki je ponavadi deviantna«.

V primeru umora tržaških policistov je informacija o identiteti domnevnega napadalca še toliko bolj kočljiva zaradi simbolike policijskega poklica, pravi Vezovnikova: »Če gre za napad na uradno osebo, ki ščiti državo in državljane, je prebivalstvo še toliko bolj občutljivo, če ga napade neki Drugi.«

Sogovornica poudarja, da je bolj kot sama omemba narodnosti domnevnega napadalca pomemben kontekst, v katerega je ta podatek umeščen. »S samo omembo Dominikanske republike ni nič narobe, če zgodba ni uokvirjena tako, da bralec napadalca asociativno poveže s stopnjo kriminala v Dominikanski republiki – kjer ta sploh ne živi.« 

Poenostavljena analiza

Na Pop TV so v zaključku prispevka Dominikansko republiko opisali kot državo »z eno najvišjih stopenj kriminala na svetu«.

Po podatkih urada Združenih narodov za droge in kriminal je bila Dominikanska republika leta 2017 z 11,3 umora na sto tisoč prebivalcev na 16. mestu med 101 državo, za katere so za to leto dostopni podatki. 

Visoka uvrstitev na svetovni lestvici pa zamegli dejstvo, da je Dominikanski republiki od leta 2011, ko je imela 25,1 umora na sto tisoč prebivalcev, do leta 2017 uspelo to stopnjo več kot prepoloviti, vendar je ostala na 16. mestu, saj so stopnjo umorov znižale tudi druge države pri vrhu lestvice. 

Poleg tega je stopnja umorov v Dominikanski republiki denimo nižja kot v marsikaterem mestu v ZDA. Po podatkih FBI je v Chicagu stopnja več kot dvakrat višja, v Philadelphii nekaj manj kot dvakrat višja, v Houstonu in Las Vegasu pa je primerljiva z dominikansko.

FBI ob tem opozarja, da podatki o stopnji kriminala niso zadostna osnova za primerjavo različnih geografskih območij. Tovrstne primerjave »ne dajejo vpogleda v celo vrsto dejavnikov, ki vplivajo na kriminal v posameznem kraju, mestu, okrožju, državi, regiji ali drugi jurisdikciji. Posledično vodijo v poenostavljene oziroma nepopolne analize, ki pogosto ustvarjajo zavajajoče predstave, ki negativno vplivajo na mesta in okrožja, vključno z njihovimi prebivalci,« svari ameriški zvezni preiskovalni urad. 

FBI zato predlaga, naj uporabnik podatke o stopnji kriminala bere skupaj z drugimi družbeno-ekonomskimi kazalci, kot so demografska slika, razvitost javne infrastrukture in gospodarske razmere.

Pop TV je pri opisu Dominikanske republike uporabila zgolj splošno oceno o stopnji kriminala v državi.

Po besedah Andreje Vezovnik s fakultete za družbene vede gre pri tem za »tipičen stereotip – najprej človeka zreduciraš na eno lastnost, to pa nato napihneš tako, da je videti kot njegova edina lastnost. Se pravi, edina lastnost Dominikancev je, da so psihično neuravnovešeni morilci«.

Novinarski kodeks novinarjem zapoveduje, da se morajo »izogibati narodnostnim, rasnim, spolnim, starostnim, verskim, geografskim in drugim stereotipom«. Pred reproduciranjem stereotipov svari tudi priročnik Poročanje o migracijah in manjšinah. Ta novinarjem predlaga, da pri poročanju o kriminalu omenijo »etnično ali versko pripadnosti samo, če bo ta podatek pripomogel k boljšemu razumevanju novice«.

Avtorica prispevka na naši vprašanji, zakaj je stopnjo kriminala v Dominikanski republiki omenila v povedi, v kateri je navedla razloge za dvojni umor, in na kateri podatek se je pri tem sklicevala, ni odgovorila.

Na Pop TV so v reportaži iz Trsta uporabili točna podatka o državljanstvu domnevnega storilca in stopnji kriminala v Dominikanski republiki. Toda navajanje teh podatkov zunaj njunega konteksta lahko vodi do nepravilnega sklepa, da je bilo to dejanje povezano s storilčevo nacionalno pripadnostjo. Poleg tega je novinarka pri opisu Dominikanske republike zgolj pavšalno poudarila visoko stopnjo kriminala. Prispevek zato označujemo za pristranski.

---

Pristransko
Objava, iz katere je jasno razvidno, da razširja dejstva ali stališča posamezne interesne skupine, naj bo ta politična, gospodarska, kulturna ali kakšna druga. Gre za selektivno predstavitev informacij in izpuščanje drugih, da bi podprli določeno tezo. Informacije so sicer pogosto lahko točne, vendar ne prikazujejo celotne slike.

Vsi tipi razkrinkanih informacij

---

Vsebine Oštro.si sofinancira Ministrstvo za kulturo.