Pod pragom tveganja revščine ne živi več kot 270 tisoč upokojencev
Avtorica: Nina Rozman
TRDITEV
»Trenutno edini in osnovni namen je vplivati na politiko vlade, da zviša pokojnine in preneha z obremenjevanjem pokojnin, ker več kot 270 tisoč upokojencev živi pod pragom revščine, več kot 110 tisoč celo z nižjimi pokojninami od 500 evrov.«
OCENA
IZVIRNA OBJAVA
Po podatkih statističnega urada je bilo 1. januarja lani med prebivalci Slovenije več kot 525 tisoč upokojencev. Foto: Daniel Novakovič/STA
Pavel Rupar, nekdanji poslanec SDS in predsednik društva Inštitut 1. oktober, je 4. julija v intervjuju za portal e-koroška.si v odgovoru na vprašanje o namenu ustanovitve društva dejal, da želi prek njega vplivati na politiko vlade, da zviša pokojnine, saj »več kot 270 tisoč upokojencev živi pod pragom revščine«.
Po podatkih statističnega urada za leto 2022 je pod pragom tveganja revščine živelo približno 97 tisoč oziroma 19,6 odstotka upokojencev. Pri tem so upoštevali zasebna gospodinjstva, v katerih so bili prihodki na odraslega člana v letu 2021 nižji od praga tveganja revščine.
Prag tveganja revščine za upokojenca, ki živi sam, je lani znašal 827 evrov na mesec. Na Sursu so glede praga tveganja revščine opozorili, da ta ne predstavlja absolutnega števila revnih med njimi, temveč relativno število tistih upokojencev, pri katerih je tveganje za revščino večje.
Tveganju socialne izključenosti je bilo po zadnjih podatkih Sursa izpostavljenih približno 101 tisoč oziroma 20,5 odstotka upokojencev. Gre za tiste, ki živijo pod pragom tveganja revščine, so resno materialno in socialno prikrajšani ali živijo v gospodinjstvih z zelo nizko delovno intenzivnostjo.
Rupar je v intervjuju še dejal, da ima več kot 110 tisoč upokojencev pokojnine, nižje od 500 evrov. Vrst pokojnin ni posebej opredelil.
Po zadnjih podatkih zavoda za pokojninsko in invalidsko zavarovanje (Zpiz) o razporeditvi polnih pokojnin je starostno, invalidsko, družinsko ali vdovsko pokojnino maja letos prejemalo 525.663 upokojencev. Od tega jih je pokojnino, nižjo od 500 evrov, prejemalo 69.118 oziroma 13,15 odstotka.
Pavla Ruparja smo seznanili z ugotovitvami Razkrinkavanja.si. Njegov odziv bomo objavili, ko ga prejmemo.
SKLEP
Pavel Rupar, predsednik društva Inštitut 1. oktober, je v intervjuju za portal e-koroška.si trdil, da »več kot 270 tisoč upokojencev živi pod pragom revščine« in da jih ima več kot 110 tisoč pokojnine, nižje od 500 evrov.
Lani je pod pragom tveganja revščine po podatkih Sursa živelo približno 97 tisoč oziroma 19,6 odstotka upokojencev, kar je 173 tisoč manj, kot je dejal Rupar.
Starostno, invalidsko, družinsko ali vdovsko pokojnino, nižjo od 500 evrov, je po podatkih Zpiza maja letos prejemalo 69.118 upokojencev oziroma 13,15 odstotka, torej 40.882 manj, kot je dejal Rupar.
Trditev, da več kot 270 tisoč upokojencev živi pod pragom revščine in da jih ima več kot 110 tisoč pokojnine, nižje od 500 evrov, ne drži.
Dopolnitev, 13. 7.
Pavel Rupar je v odziv na naše ugotovitve posredoval povezavo do spletne strani Sursa s podatki o dohodku, revščini in socialni izključenosti za vse prebivalce Slovenije.
Prav tako je posredoval povezavo do članka, ki je bil 21. aprila objavljen na portalu Svet Kapitala, v katerem so poročali, da v Sloveniji več kot polovica upokojencev prejema pokojnino, manjšo od 700 evrov.
Posredoval je še članek, junija letos objavljen na portalu Demokracija.si, v katerem so poročali, da je aprila pokojnino, nižjo od 800 evrov, prejelo 345.884 upokojenk in upokojencev.
Parlamentarka
Posebna rubrika projekta Razkrinkavanje.si, ki se osredotoča na izjave poslancev in drugih nosilcev politične moči. Prizadevanja za izkoreninjenje lažnih informacij in zavajajočih ali neutemeljenih navedb je namreč treba usmeriti tudi v predstavnike oblasti, saj imajo od teh največ koristi. Nenazadnje pa nosijo tudi večjo odgovornost za javno izrečene trditve in obljube.
Ne drži
Objava, o kateri smo na podlagi neodvisne preverbe dejstev ugotovili, da ni resnična. Oznako uporabljamo za trditve, pri katerih ni mogoče zanesljivo dokazati, da je avtor napačne informacije širil načrtno, je pa očitno, da ni šlo za nenamerno napako.
Vsebina je del projekta, ki ga sofinancira EMIF.
Za vse vsebine projekta so odgovorni avtorji ter tako ne odražajo nujno stališča EMIF in partnerjev, fundacije Calouste Gulbenkian in Evropskega univerzitetnega inštituta.
Vsebina je del projekta Adria Digital Media Observatory (ADMO).