Vodstvo Intercontinentala pristransko o Fursovem nadzoru
Avtorica: Marja Zakelšek
TRDITEV
»Nedvomno izjavljamo, da obisk organov ni bil v nikakršni zvezi oziroma dejanjem, povezanim s Hotelom InterContinental Ljubljana.«
OCENA
IZVIRNA OBJAVA
Furs je po nadzoru nad spoštovanjem delovnopravne zakonodaje pri zunanjem izvajalcu hotela Intercontinental 13. junija ugotovil, da je sedem sobaric delo v prostorih hotela opravljalo brez kakršnihkoli pogodb za delo. Foto: STA
Potem ko sta finančna uprava (Furs) in policija 13. junija opravili nadzor nad spoštovanjem delovnopravne zakonodaje v prostorih hotela Intercontinental na Bavarskem dvoru v Ljubljani, so v vodstvu hotela za STA izjavili, da so predstavniki Fursa in policije v prostorih hotela pregledovali delovanje njihovega zunanjega izvajalca, zato »obisk organov ni bil v nikakršni zvezi oziroma dejanjem, povezanim s hotelom Intercontinental Ljubljana«.
Izjavo so istega dne povzeli N1, rtvslo.si in 24ur.com, dan za tem pa tudi Delo in Dnevnik.
Na Fursu so za Razkrinkavanje.si potrdili, da so 13. junija pri zunanjem izvajalcu, s katerim ima Intercontinental sklenjeno pogodbo o poslovnem sodelovanju za čiščenje sob in skupnih prostorov, ugotovili, da sedem sobaric ni prijavil v obvezna socialna zavarovanja in z njimi tudi ni sklenil pogodb za delo, ki so ga opravljale v času nadzora.
Postopek ugotavljanja dejanskega razmerja med delavci in delodajalcem še poteka, zato imena zunanjega izvajalca ne morejo razkriti. Dodali so, da gre pri nadzorih delovnopravne zakonodaje najpogosteje za zaposlovanje na črno, za kršitve pa je odgovoren dejanski delodajalec, četudi ni formalno opredeljen s pogodbo.
V primeru sobaric, ki so delo opravljale v ljubljanskem hotelu Intercontinental, gre po oceni predstojnice katedre za delovno pravo na mariborski pravni fakulteti Darje Senčur Peček za oddajanje del zunanjemu izvajalcu oziroma outsourcing. To je pogodbeno razmerje, v katerem poleg delavca in delodajalca, s katerim ima delavec sklenjeno pogodbo za delo, nastopa še tretja stran, to je naročnik. Pri tem delavec ni neposredno zaposlen pri podjetju, za katero se delo opravlja.
Podjetja se za outsourcing določenih del pogosto odločijo zaradi nižanja stroškov dela in večje prožnosti pri prilagajanju trenutnim potrebam po delovni sili, je v znanstveni reviji Delavci in delodajalci ugotovila Darja Senčur Peček.
Pojasnila je, da je v primerih, ko delavci delo opravljajo po navodilih in pod nadzorom svojega delodajalca, z njegovo opremo – pa čeprav v prostorih naročnika – ta izvajalec njihov dejanski delodajalec. Pri tem je opozorila, da veljavna slovenska zakonodaja ne ureja delodajalskih obveznosti naročnika v razmerju do teh delavcev.
Zakon o preprečevanju dela in zaposlovanja na črno za primere, ko podizvajalec delavce zaposluje na črno, ureja soodgovornost glavnega izvajalca in vseh vmesnih podizvajalcev v verigi, a le, če so vedeli za to zaposlovanje na črno in niso obvestili nadzornih organov. Po mnenju Darje Senčur Peček bi morali to določbo razlagati tako, da je na enak način kot izvajalec odgovoren tudi naročnik v primeru, da ve, da njegov izvajalec storitve zaposluje na črno.
Ob tem je opozorila na pomemben in večinoma negativen vpliv outsourcinga na položaj delavcev. Zunanji izvajalci so namreč pogosto manjša in manj stabilna podjetja, ki delujejo v razmerah močne konkurence in pod pritiskom naročnikov. Pogosto tudi niso zavezani k spoštovanju kolektivne pogodbe za dejavnost naročnika.
Da je outsourcing vse pogostejša poslovna praksa, s katero podjetja obidejo delovnopravno zakonodajo ter upoštevanje določil kolektivne pogodbe, je za Razkrinkavanje.si ocenil tudi Goran Lukić iz Delavske svetovalnice, ki se ukvarja s pravnim svetovanjem in zagovorništvom pravic delavcev.
Ana Jakopič, izvršna sekretarka Obalne sindikalne organizacije – KS 90, ki se je v preteklosti ukvarjala z več primeri outsourcinga pri čiščenju v hotelirstvu, je za Razkrinkavanje.si pojasnila, da delo čistilk predstavlja večje tveganje za nastanek z delom povezanih bolezni in invalidnosti. Po njenih besedah so zdravstvena tveganja za delavce še večja v primerih outsourcinga, saj zanje ne veljajo določila kolektivnih pogodb, ki omejujejo tudi intenzivnost in trajanje dela.
Mednarodna organizacija dela je v raziskavi o učinkih nestandardnih oblik zaposlitve iz leta 2016 denimo ugotovila, da se delavci, ki delo za naročnika opravljajo po pogodbi z zunanjim izvajalcem, pogosteje soočajo z zdravstvenimi tveganji, neustreznimi socialnimi zavarovanji in oteževanjem sindikalnega organiziranja.
Pomanjkljiva zakonodaja
Vsi trije sogovorniki, Ana Jakopič, Darja Senčur Peček in Goran Lukić, so opozorili, da slovenska zakonodaja outsourcinga posebej ne ureja, tako da po njej naročnik nima delodajalskih obveznosti. Obenem so opozorili, da je v Sloveniji vse pogostejša nezakonita praksa tako imenovanega navideznega outsourcinga, ko se odnos formalno prikazuje kot zunanje izvajanje storitev, dejansko pa gre za posredovanje delovne sile uporabniku oziroma agencijsko delo. Po besedah Darje Senčur Peček se s tem naročniki in agencije izogibajo zakonskim predpisom, ki ščitijo agencijske delavce.
Vse agencije morajo namreč izpolnjevati pogoje za opravljanje dejavnosti, med katerimi je tudi določilo, da delovne sile ne smejo posredovati podjetja, ki so bila v zadnjih dveh letih oglobljena zaradi zaposlovanja na črno ali kršenja drugih predpisov s področja zaposlovanja. Poleg tega je pri agencijskem delu uporabnik agencije soodgovoren za izplačilo plač in drugih prejemkov iz delovnega razmerja agencijskemu delavcu za delo pri uporabniku.
Inšpektorat za delo je lani ugotovil 58 kršitev v zvezi z zagotavljanjem dela delavcev uporabnikom, pri čemer je bilo največ ugotovljenih kršitev vezanih na posredovanje delavcev brez dovoljenja za opravljanje te dejavnosti. Po javno dostopnih podatkih ministrstva za delo je imelo konec leta 2022 dovoljenje za zagotavljanje začasnega dela uporabnikom 141 agencij.
Na inšpektoratu si želijo konkretnejše opredelitve agencijskega dela v delovnopravni zakonodaji, ki bi »že vnaprej zmanjšala možnost kršenja delovnopravnih pravic in omogočila učinkovitejše delo inšpektorjev«. Dodali so, da bi v praksi kršitve lažje dokazovali, če bi lahko tako kot sodišča pri zbiranju dokazov zahtevali sodelovanje vseh vpletenih.
Pravnica Darja Senčur Peček je ocenila, da bi morala zakonodaja outsourcing urejati podobno, kot že ureja agencijsko delo. V primerih, ko so predmet outsourcinga glavne dejavnosti naročnika, kot je na primer delo čistilk in sobaric v hotelih, bi morali z zakonom določiti tudi odgovornost naročnika.
Ob tem je opozorila, da je v več evropskih pravnih sistemih, med drugim v Španiji in Italiji, v primerih outsourcinga ene od glavnih dejavnosti predvidena odgovornost naročnika za plače delavcev izvajalca. V takšnih primerih ima naročnik praviloma določen vpliv na delovna razmerja delavcev, zaposlenih pri izvajalcu, čeprav ni njihov formalni delodajalec, zato bi moral imeti tudi temu ustrezne obveznosti.
V vodstvu hotela Intercontinental Ljubljana so 7. julija v odzivu na ugotovitve Razkrinkavanja.si pojasnili, da niso vedeli, da njihov zunanji izvajalec sobarice zaposluje na črno, saj glede na zakonodajo in na vsebino pogodbe z njim nimajo »pravice in posledično zmožnosti preverjati izvajalčeve delovnopravne dolžnosti«. O nadaljevanju poslovnega sodelovanja z izvajalcem, pri katerem je Furs 13. junija ugotovil kršitve, se bodo odločili, ko bodo postopki na Fursu končani.
Zatrdili so, da se k outsourcingu niso zatekli zaradi nižanja stroškov dela, ampak zaradi pomanjkanja ponudbe ustrezne delovne sile. Prav kombinacija velikih potreb po hotelskih sobaricah in pomanjkanja te delovne sile jih sili v sodelovanje z zunanjimi izvajalci.
Po besedah vodstva Intercontinentala zdaj aktivno iščejo nove delavce in izvajalce. Trenutno imajo zato odprte razpise za delovna mesta sobarice.
Ker oglasa za delo sobaric nismo našli, smo Intercontinental 10. julija prosili, da nam posredujejo povezavo do njega. Toda posredovali so povezavo do oglasa za delovno mesto sobarice oziroma sobarja na portalu Mojedelo.com, ki so ga objavili istega dne.
SKLEP
Vodstvo hotela Intercontinental Ljubljana je 13. junija za STA zatrdilo, da obisk Fursa in policije, ki sta v prostorih hotela preverjala spoštovanje delovnopravne zakonodaje, ni »v nikakršni zvezi oziroma dejanjem«, povezanim s hotelom.
Furs je 13. junija v prostorih hotela Intercontinental pri zunanjem izvajalcu, s katerim ima hotel sklenjeno pogodbo o poslovnem sodelovanju za čiščenje sob in skupnih prostorov, ugotovil, da je sedem sobaric prostore hotela čistilo brez kakršnihkoli pogodb za delo.
Podjetja se za outsourcing pogosto odločijo zaradi nižanja stroškov dela in večje prožnosti pri prilagajanju trenutnim potrebam po delu, meni pravnica Darja Senčur Peček. Pojasnila je, da delo sobaric in čistilk spada med glavne dejavnosti v hotelirstvu in da bi morali v takih primerih z zakonom določiti tudi odgovornost naročnika.
Po ocenah sogovornikov Darje Senčur Peček, Gorana Lukića iz Delavske svetovalnice ter pravnice in sindikalistke Ane Jakopič je outsourcing obvod mimo določil kolektivnih pogodb dejavnosti in naročnika v primeru ugotovljenih kršitev razbremenjuje delodajalske odgovornosti.
V vodstvu hotela so v odzivu na ugotovitve Razkrinkavanja.si pojasnili, da niso vedeli, da njihov zunanji izvajalec sobarice zaposluje na črno, o nadaljevanju sodelovanja z njim pa se bodo odločili, ko bodo postopki na Fursu končani. Dodali so, da so k sodelovanju z zunanjimi izvajalci prisiljeni zaradi velikih potreb po delu sobaric in čistilk ter majhne ponudbe te delovne sile.
Izjava vodstva hotela Intercontinental ne prikazuje celotne slike o razmerju med zunanjim izvajalcem in hotelom ter interesi hotela, zato smo jo po metodologiji Razkrinkavanja.si označili za pristransko.
Pristransko
Objava, iz katere je jasno razvidno, da razširja dejstva ali stališča posamezne interesne skupine, naj bo ta politična, gospodarska, kulturna ali kakšna druga. Gre za selektivno predstavitev informacij in izpuščanje drugih, da bi podprli določeno tezo. Informacije so sicer pogosto lahko točne, vendar ne prikazujejo celotne slike.
Vsebina je del projekta, ki ga sofinancira EMIF.
Za vse vsebine projekta so odgovorni avtorji ter tako ne odražajo nujno stališča EMIF in partnerjev, fundacije Calouste Gulbenkian in Evropskega univerzitetnega inštituta.