Podatki o številu gluhoslepih neenotni in pomanjkljivi
Avtor: David Bajec
TRDITEV
»To je 63 [gluhoslepih] oseb v Sloveniji.«
OCENA
IZVIRNA OBJAVA
Planet TV
V predlogu zakona o uporabi jezika gluhoslepih so sredstva za njegovo uresničevanje predvidena na podlagi ocene o 2000 pričakovanih upravičencih. Foto: Bor Slana/STA
Nepovezana poslanka Mojca Šetinc Pašek je 22. februarja v soočenju o predlogu novega zakona za medije na Planet TV opozorila, da ta po njeni oceni za medijsko dejavnost predvideva premalo sredstev, zlasti v primerjavi s sredstvi v predlogu zakona o uporabi jezika gluhoslepih. »Sama vem, da imate zdaj v medresorski obravnavi na vladi zelo specifičen zakon. Zakon o tako imenovanih gluhoslepih. To je 63 oseb v Sloveniji,« je dejala.
Cilj predloga zakona o gluhoslepih, ki je od decembra v medresorskem usklajevanju, je opredelitev ustavne pravice do svobodne uporabe jezika gluhoslepih in ureditev tolmačenja tega jezika. Za izvedbo zakona so na ministrstvu predvideli 15,5 milijona evrov. Od tega je 14,4 milijona evrov namenjeno za plačilo podpornih oseb, preostanek pa za učenje jezika gluhoslepih za osebne asistente, osebe z gluhoslepoto in njihove družinske člane, pa tudi za delo invalidske komisije.
Ocena finančnih posledic sprejetja zakona kaže, da so stroške izračunali na podlagi ocene o 2000 osebah z gluhoslepoto.
Mojca Šetinc Pašek je za Razkrinkavanje.si pojasnila, da v izjavi o 63 gluhoslepih v Sloveniji ni šlo za trditev, temveč za okvirno oceno, ki so ji jo dali na zvezi društev gluhih in naglušnih (ZDGNS). Opozorila je, da jih je po podatkih, ki jih je dobila od zveze, celo manj, kot je trdila v televizijski oddaji.
Na njihove podatke se je sklicevala, ker so po njenem reprezentativno društvo za gluhoslepe, medtem ko združenje gluhoslepih Dlan to ni. Podatke tega združenja o več kot 9000 gluhoslepih je označila za pretirane, saj da je po podatkih ZDGNS medicinsko dokazano gluhih na četrti ali peti stopnji lestvice naglušnosti okrog 1600 ljudi.
Na ZDGNS na vprašanje, kako opredeljujejo gluhoslepoto, niso konkretno odgovorili. Na vprašanje, koliko prebivalcev ima trenutno peto stopnjo gluhosti, pa sploh niso.
Poslanka Šetinc Pašek je pojasnila, da med gluhoslepe po medicinski definiciji gluhoslepote sodijo le osebe, ki so obenem na peti stopnji lestvice slepote in na peti stopnji lestvice naglušnosti, »torej povsem gluhi in povsem slepi«.
Gluhoslepota ni seštevek gluhosti in slepote
Seznam telesnih okvar, priloga zakona o pokojninskem in invalidskem zavarovanju, gluhoslepoto opredeljuje kot slabovidnost katerekoli izmed petih kategorij in hkratno obojestransko izgubo vsaj 50 odstotkov sluha po Fowler-Sabinovi formuli, ki jo uporabljajo za preverjanje deleža izgube sluha.
Stopnja, na katero se uvrsti gluhoslepa oseba, se po tej formuli določi glede na delež izgube sluha in ostrino vida. Po zakonu o pokojninskem in invalidskem zavarovanju, ki velja od januarja 2013, so za ugotavljanje invalidnosti pristojni javni izvajalci obveznega zavarovanja oziroma invalidska komisija, ki jo imenujejo, da odloča o prošnjah za uveljavljanje invalidnosti.
Prva kategorija slabovidnosti je opredeljena kot vidna ostrina boljšega očesa, ki znaša od 0,3 do 0,1. Vidna ostrina, manjša od teh vrednosti, pa spada v preostale štiri kategorije slepote in slabovidnosti.
Kdor ima vidno ostrino boljšega očesa manjšo od 0,05, dobi diagnozo popolne telesne okvare. Tistemu, ki ima vidno ostrino na boljšem očesu 0, na slabšem pa 0,05, in sočasno 50-odstotno obojestransko izgubo sluha, pa se denimo prizna 90-odstotna telesna okvara.
Za ugotavljanje gluhoslepote ministrstvo za delo v predlogu zakona uporablja kombinacijo medicinske in funkcionalne definicije, pri čemer je izpolnjevanje v seznamu okvar določenih medicinskih kriterijev šele prvi izmed pogojev za uradno prepoznanje gluhoslepote. Temu sledi ugotavljanje, ali osebi hkratna okvara vida in sluha onemogoča medsebojno kompenziranje čutov, kar je skladno s funkcionalno definicijo gluhoslepote.
Na ministrstvu za delo so za Razkrinkavanje.si pojasnili, da so pri pripravi predloga zakona upoštevali pomen gluhoslepote kot specifične invalidnosti, saj ni enaka seštevku gluhote in slepote. Gluhoslepi namreč poškodbe enega čuta ne morejo nadomestiti z drugim, kot lahko to storijo gluhi ali slepi.
Podatkov o točnem številu gluhoslepih v Sloveniji na ministrstvu sicer nimajo, niti niso neposredno pojasnili, kako so pridobili oceno o 2000 gluhoslepih, na podlagi katere so predvideli stroške zakona.
Potrdili pa so, da imata na področju gluhoslepote v Sloveniji status reprezentativne invalidske organizacije tako združenje Dlan kot ZDGNS, in sicer prvo od leta 2013, drugi pa od 2015.
Na ZDGNS so za Razkrinkavanje.si pojasnili, da je po njihovih evidencah v društva za gluhoslepe po Sloveniji vključenih 58 gluhoslepih.
Na združenju Dlan so pojasnili, da državnega registra ljudi z gluhoslepoto v Sloveniji ni, zato obstajajo le ocene. Pri njih jih je evidentiranih 140. Po njihovi oceni to ne odraža dejanskega števila gluhoslepih, saj se nekateri zaradi različnih dejavnikov ne evidentirajo, na primer zaradi družbene izoliranosti ali nezavedanja o gluhoslepoti med starejšimi, ki slabo vidijo in slišijo. Predvidevajo, da morebitnih upravičencev po predlogu zakona »ne bo več kot 200«.
Pojasnili so, da njihova ocena o 9701 osebi z gluhoslepoto v Sloveniji temelji na ugotovitvah študije Evropske mreže gluhoslepih iz leta 2014 z naslovom Mapping Opportunities for Deafblind People Across Europe.
Ocene števila gluhoslepih v 25 državah so izračunali na podlagi ocene pogostosti, da z gluhoslepoto živi približno 0,2 odstotka prebivalcev, mlajših od 65 let, in 2 odstotka starejših od 65 let. Vir ocene pogostosti je študija britanskega centra za raziskave invalidnosti iz leta 2010, v kateri so izračunali pogostost gluhoslepote v Veliki Britaniji. Enaki oceni pogostosti uporablja tudi Svetovna organizacija za gluhoslepe.
Glede na zadnji podatek statističnega urada o številu prebivalcev Slovenije bi omenjeni oceni pogostosti danes pomenili kar 12.573 oseb z gluhoslepoto.
SKLEP
Nepovezana poslanka Mojca Šetinc Pašek je 22. februarja v oddaji Planet sooča na Planet TV trdila, da je v Sloveniji trenutno 63 oseb z gluhoslepoto. Kot je za Razkrinkavanje.si pojasnila pozneje, je pri oceni izhajala iz medicinske definicije, ki po njenih besedah kot gluhoslepe opredeljuje le osebe, ki so popolnoma slepe in gluhe, glede njihovega števila pa se je sklicevala na oceno, ki so ji jo dali na zvezi društev gluhih in naglušnih.
Gluhoslepota je v prilogi zakona o pokojninskem in invalidskem zavarovanju, ki našteva telesne okvare, opredeljena kot 50-odstotna izguba sluha in sočasna uvrstitev v prvo do vključno peto kategorijo slepote in slabovidnosti, kar pomeni, da je vidna ostrina boljšega očesa manjša ali enaka 0,3. Prva kategorija slabovidnosti zajema vidno ostrino od 0,3 do 0,1. Vidna ostrina, nižja od teh vrednosti, pa sodi v preostale štiri kategorije slepote in slabovidnosti.
To je medicinski pogoj za pridobitev pravic gluhoslepih tudi po predlogu novega zakona. Drugi je funkcionalni, in sicer da prosilčeva hkratna okvara vida in sluha onemogoča medsebojno kompenziranje čutov.
Državnega registra gluhoslepih ni, ministrstvo za delo nima podatkov o številu gluhoslepih, dve reprezentativni organizaciji za gluhoslepe pa imata vsaka svojo evidenco. Pri zvezi društev gluhih in naglušnih je evidentiranih 58, pri združenju Dlan pa 140 oseb z gluhoslepoto. Po mnenju tega združenja je oseb z gluhoslepoto še več, vendar potencialnih upravičencev po zakonu po njihovi oceni ne bo več kot 200.
Trditev, da je v Sloveniji 63 gluhoslepih, označujemo za sivo cono, saj celovitih podatkov o tem ni, evidenčni podatki dveh reprezentativnih organizacij pa se močno razlikujejo.
Siva cona
Objava, ki drži samo delno. Oznako uporabljamo tudi za trditve, ki jih zaradi pomanjkanja zanesljivih podatkov, verodostojnih strokovnih mnenj oziroma relevantnih protiargumentov ni mogoče enoznačno oceniti.
Vsebina je del projekta Adria Digital Media Observatory (ADMO).