Drži, da EU za obrambo nameni približno trikrat več proračunskih izdatkov kot Rusija
Avtorica: Eva Gračanin
TRDITEV
»Ruska federacija razpolaga s trikrat manjšim vojnim proračunom, kot že sedaj razpolaga Evropska unija.«
OCENA
IZVIRNA OBJAVA
Po podatkih ministrstva za obrambo je ocenjena realizacija obrambnih izdatkov za leto 2024 znašala 1,35 odstotka BDP. Foto: Bor Slana/STA
Miha Kordiš, nekdanji poslanec Levice, je 6. marca v oddaji Tarča na TV Slovenija trdil, da »Ruska federacija razpolaga s trikrat manjšim vojnim proračunom, kot že sedaj razpolaga Evropska unija«.
Kordiš je to dejal v okviru razprave o morebitnem dvigu deleža izdatkov za oboroževanje v BDP Slovenije na dva odstotka, pred tem pa, da vodstvo ministrstva za obrambo že deset let sprašuje, kdo spreminja mednarodne varnostne okoliščine, a »še nikoli ni dobil konkretnega odgovora«. Po njegovem mnenju sicer iz takšnega odziva ministrstva izhaja, da mednarodno varnost ogroža Ruska federacija.
Po podatkih evropske obrambne agencije so lani države članice EU za obrambo namenile 326 milijard evrov. Triindvajset držav članic, ki so tudi članice Nata, pa je za obrambo dalo povprečno 1,99 odstotka njihovega skupnega BDP. Prihodnje leto naj bi se ta sredstva predvidoma zvišala na 2,04 odstotka.
V osnutku zveznega proračuna Ruske federacije za obdobje 2024–2026, ki ga je tamkajšnja vlada sprejela 29. septembra 2023, je Rusija lani za nacionalno obrambo nameravala nameniti približno 10.775 milijard ruskih rubljev.
Glede na preračun pretvornika valut InforEuro, ki temelji na uradnih mesečnih obračunskih tečajih evropske komisije za evro, je bilo to septembra 2023 približno 104,13 milijarde evrov, po današnji devizni pretvorbi pa dobrih 118 milijard.
Po zadnjih podatkih stockholmskega inštituta za mirovne raziskave (Sipri) je Rusija za vojaške izdatke leta 2023 namenila približno 115,1 milijarde evrov. Vsota upošteva stalni tečaj za ameriški dolar, ki ga izračunajo s pomočjo indeksa cen življenjskih potrebščin posamezne države. Kot so na inštitutu pojasnili v metodologiji, je takšna pretvorba najbolj ustrezna za primerjave v različnih obdobjih.
Podatki iz strokovnega članka, avgusta lani objavljenega v dvomesečniku Intereconomics, ki jih je avtor, nemški ekonomist Florian Dorn, pridobil iz podatkov inštituta Sipri in njegovih lastnih izračunov, kažejo, da je Rusija proračunske izdatke za obrambo po koncu hladne vojne povprečno ohranjala na ravni 3,5 odstotka BDP. Odkar si je leta 2014 priključila polotok Krim, pa se je delež povečal na več kot 4 odstotke, s čimer je začela prehitevati ZDA.
Po zadnjih razpoložljivih podatkih inštituta Sipri je delež izdatkov za vojsko leta 2022 znašal 16,1 odstotka vladnega proračuna. Po Dornovi oceni je ta rast posledica financiranja vojne v Ukrajini. Dorn je še pojasnil, da je Rusija po invaziji na Ukrajino precejšen del svojega gospodarstva preusmerila v vojno industrijo. Tako so izdatki za obrambo v letih 2023 in 2024 predstavljali približno 6 odstotkov njenega BDP.
Po Dornovih navedbah nekateri strokovnjaki opozarjajo, da bi lahko Rusija, če bo nadaljevala z vojaškimi prizadevanji, v nekaj letih ogrozila Evropsko unijo in 5. člen severnoatlantske pogodbe.
Omenjeni člen določa, da je oboroženi napad na eno ali več članic Nata napad na vse članice. Članice Nata so se zavezale, da bodo napadeni državi, skladno s pravico do individualne ali kolektivne samoobrambe, takoj pomagale, bodisi samostojno bodisi v sodelovanju z drugimi državami, vključno z uporabo oborožene sile.
Evropska komisija je v beli knjigi za evropsko obrambno pripravljenost do leta 2030, objavljeni marca letos, predvidela dodatne naložbe v oboroževanje, vključno z denarnimi posojili. Te naložbe so odziv na geopolitične grožnje, kot so vojna v Ukrajini in migracije, ter različne varnostne grožnje, ki postajajo vse bolj medsebojno povezane in pogoste, denimo terorizem, nasilni ekstremizem, delovanje mednarodnih kriminalnih združb in kibernetskih kriminalnih mrež.
SKLEP
Miha Kordiš, nekdanji poslanec Levice, je 6. marca v oddaji Tarča na TV Slovenija trdil, da »Ruska federacija razpolaga s trikrat manjšim vojnim proračunom, kot že sedaj razpolaga Evropska unija«.
Po podatkih evropske obrambne agencije so države članice EU lani za obrambo namenile 326 milijard evrov.
Po zadnjih podatkih stockholmskega inštituta za mirovne raziskave je Rusija za vojaške izdatke leta 2023 namenila približno 115,1 milijarde evrov, upoštevajoč zneske, ki omogočajo primerjave med leti za posamezno državo in med več državami.
Po podatkih iz osnutka zveznega proračuna Ruske federacije za obdobje 2024–2026 je bilo lani za nacionalno obrambo predvidenih dobrih 10 tisoč milijard rubljev. Septembra 2023, ko je bil osnutek proračuna sprejet, je bilo to približno 104,13 milijarde evrov, če upoštevamo obračunski tečaj med valutama marca letos, pa dobrih 118 milijard evrov.
Države članice EU so lani za obrambo namenile 326 milijard evrov, kar je 208 milijard več od vsote, ki jo je v osnutku proračuna za obrambo lani predvidela Rusija, če upoštevamo menjalni tečaj, ki je veljal, ko je Kordiš podal izjavo. Rusija je lani za obrambo porabila znesek, ki predstavlja približno 36,2 odstotka oziroma dobro tretjino sredstev, ki jih je za obrambo v istem obdobju namenila EU.
Če delež zaokrožimo navzdol, trditev Mihe Kordiša, da »Ruska federacija razpolaga s trikrat manjšim vojnim proračunom, kot že sedaj razpolaga Evropska unija«, drži.
Drži
Objava, ki drži. Trditev je podprta s podatki iz zanesljivih virov, v ustreznem kontekstu in ni predstavljena zavajajoče.