Policist se z garjami ni okužil pri delu z migranti

Avtorica: Katarina Bulatović

 

TRDITVI

Nezakoniti migranti na naše območje prinašajo bolezni, ki so bile že zdavnaj izkoreninjene.

Policist se je na območju PU Novo mesto z garjami okužil ob stiku z nezakonitim migrantom.


OCENA



 
 
V državnem zboru so poslanci govorili o tem, kako policistom in zdravstvenim delavcem ob stikih z migranti zagotoviti varnost. Foto: Barbara Žejavac/državni zbor

V državnem zboru so poslanci govorili o tem, kako policistom in zdravstvenim delavcem ob stikih z migranti zagotoviti varnost. Foto: Barbara Žejavac/državni zbor

Poslanska skupina SDS je sklicala nujno sejo odbora za zdravstvo ter odbora za notranje zadeve, javno upravo in lokalno samoupravo. Poslanci so v četrtek obravnavali varnost policistov in zdravstvenih delavcev ob stikih z nezakonitimi migranti.

»Na območju policijske uprave Novo mesto se je ob stiku z nezakonitimi migranti z garjami okužil policist,« so pri SDS zapisali v utemeljitvi sklica seje. Navedli so še, da se mora zdaj po informacijah nacionalnega inštituta za javno zdravje (NIJZ) zaradi garij zdraviti celoten kolektiv novomeške policijske postaje.   

Zaradi tega primera je po navedbah poslancev SDS sindikat policistov Slovenije notranje ministrstvo pozval, naj »izpostavijo bolezni, s katerimi se lahko policisti okužijo pri opravljanju dela z nezakonitimi migranti«.

NIJZ ukrepov ni zahteval 

»Seznanjeni smo, da je decembra lani za garjami zbolel policist s policijske postaje Novo mesto,« so na NIJZ potrdili za Razkrinkavanje.si. Informacij o tem, da bi se zaradi garij moral zdraviti celoten policijski kolektiv, nimajo. Potem ko jih je zdravnik obolelega o tem obvestil, so vodstvu policijske uprave poslali mnenje, da celotnega kolektiva ni treba zdraviti, saj so ocenili, da med njimi ni bilo tesnih stikov.

Na novomeški policijski upravi so za Razkrinkavanje.si dejali, da podatkov o zdravstvenem stanju uslužbencev ne morejo razkrivati, zagotovili pa so, da se nihče od zaposlenih »ni okužil s katero od bolezni pri delu s tujci, ki nezakonito prestopijo državno mejo«. Dejali so, da NIJZ od njih dodatnih ukrepov ni zahteval. Pojasnili so še, da so policistom ves čas na voljo zaščitna sredstva ter navodila in priporočila o preventivnih ukrepih za zmanjšanje tveganja okužb. 

Pri sindikatu policistov Slovenije so za Razkrinkavanje.si dejali, da so se novembra lani na ministrstvo za notranje zadeve obrnili dvakrat. Niso jih pozvali, naj izpostavijo bolezni, s katerimi se lahko okužijo pri opravljanju dela z nezakonitimi migranti, kot so zatrdili v SDS, temveč so jih prosili, naj vsem policistom zagotovijo cepljenje proti nalezljivim boleznim. K temu sta jih spodbudila pojav legionele v nekaterih prostorih policije in prometna nesreča na Vrhniki, v kateri se je poškodoval migrant, ki naj bi imel tuberkulozo.

Na ministrstvu so v odzivu sindikatu zapisali, da so leta 2015, v času množičnega prihoda beguncev in migrantov, izdelali oceno nevarnosti za nalezljive bolezni pri delu policistov z migranti. Zapisali so, da je nevarnost, da se zaposleni pri stiku z migranti okužijo, večja kot običajno. 

Prav tako so poročali o posameznih primerih bolezni, ki se v Sloveniji ne pojavljajo več, kot so akutne črevesne okužbe in tifus, toda večjih izbruhov nalezljivih bolezni ni bilo, so zapisali. Policistom so predlagali, naj se seznanijo z ukrepi proti okužbam, torej dosledno uporabo zaščitne opreme in higieno. V sodelovanju z NIJZ redno spremljajo podatke o boleznih med migranti, so še pojasnili. 

Policistom skladno s priporočili inštituta zagotavljajo cepljenje ter izvajajo dezinfekcijo njihove opreme in prostorov. Tisti, ki so v stiku z migranti, morajo za zmanjšanje tveganja okužbe z nalezljivimi boleznimi nujno dosledno izvajati higienske ukrepe, so dodali.

Tveganje pri migrantih ni večje 

»Nezakoniti migranti na naše območje prinašajo bolezni, ki so bile že zdavnaj izkoreninjene,« so pri SDS še zapisali v utemeljitvi sklica odborov. Vsak dan poskuša slovensko mejo prečkati na desetine prebežnikov, ki obolevajo predvsem za akutnimi okužbami dihal in črevesnimi boleznimi, gripo in okužbami kože. Imajo tudi tuberkulozo ali pa so okuženi z virusom hiv in ebolo, so zatrdili.

Po zadnjih podatkih policije je bilo decembra lani 810 nezakonitih prehodov meje. V Sloveniji so po podatkih vladnega urada za oskrbo in integracijo migrantov trenutno 303 prosilci za mednarodno zaščito. Namero za zaščito jih je letos vložilo 209, med njimi pa je šest odstotkov (14 primerov) takšnih z nalezljivo boleznijo, in sicer garjami. »Prosilcev, obolelih za drugimi nalezljivimi boleznimi, v Sloveniji trenutno ni,« je povedala vodja urada Katarina Štrukelj. 

Dodala je, da evidence za obdobje pred decembrom lani nimajo, vendar meni, da trenutni podatki o obolelih v primerjavi s prejšnjimi meseci ne odstopajo. V uradu so vse migrante, pri katerih so na zdravniškem pregledu odkrili, da so okuženi z nalezljivo boleznijo, skladno z zakonom o mednarodni zaščiti izolirali.

Begunci in migranti, ki pribežijo v Slovenijo, sicer ne povečujejo tveganja za širjenje nalezljivih bolezni med prebivalstvom, so pojasnili na NIJZ. Povedali so, da za nalezljivimi boleznimi zbolevajo enako kot večinsko prebivalstvo. »Tveganje za vnos nalezljivih bolezni, kot je ebola, z begunci in migranti je nično,« so ponovno potrdili

Nalezljive bolezni so najpogostejše bolezni pri nas, so zapisali v zadnjem poročilu NIJZ o nalezljivih boleznih iz leta 2018. Tistega leta je bilo pri nas prijavljenih 59.585 primerov nalezljivih bolezni (brez tuberkuloze in nekaterih spolno prenosljivih bolezni). To je 30 odstotkov manj kot leta 2017 in 21 odstotkov manj od petletnega povprečja.

V poslanski skupini SDS na vprašanje Razkrinkavanja.si, kako pojasnjujejo omenjene navedbe v utemeljitvi sklica seje, niso odgovorili. V obrazložitvi sklica so kot vire navedli poslansko vprašanje Anje Bah Žibert (SDS) in prispevke na spletnih mestih Siol.net, Notranjska.si, Celjskiglasnik.si in E-maribor. Oba sklepa, ki ju je predlagala SDS, sta odbora z 22 glasovi proti in 14 za sicer zavrnila.

Po podatkih vladnega urada za oskrbo in integracijo migrantov je bilo med vlagatelji namere za mednarodno zaščito v letošnjem letu 14 obolelih za garjami. Drugih nalezljivih bolezni med prosilci za mednarodno zaščito trenutno ni. Begunci in migranti, ki pribežijo v Slovenijo, po podatkih NIJZ ne povečujejo tveganja za širjenje nalezljivih bolezni med prebivalstvom.

Trditev v utemeljitvi sklica seje, da migranti k nam prinašajo bolezni, ki so bile pri nas že zdavnaj izkoreninjene, po tipologiji Razkrinkavanja.si uvrščamo med manipulacije. Pri teh so namreč uporabljeni nekateri točni podatki, vendar pojasnjeni zavajajoče. 

Na NIJZ so seznanjeni s tem, da je za garjami zbolel policist z novomeške policijske postaje. Toda na policijski upravi so potrdili, da se ni okužil pri delu s tujci. Prav tako se zaradi tega ne zdravi celoten kolektiv policijske postaje. Trditev, da je policist na območju PU Novo mesto zbolel za garjami pri delu z migranti, je lažna. 


Parlamentarka
Posebna rubrika projekta Razkrinkavanje.si, ki se osredotoča na izjave poslancev in drugih nosilcev politične moči. Prizadevanja za izkoreninjenje lažnih informacij in zavajajočih ali neutemeljenih navedb je namreč treba usmeriti tudi v predstavnike oblasti, saj imajo od teh največ koristi. Nenazadnje pa nosijo tudi večjo odgovornost za javno izrečene trditve in obljube.


Razkrinkavanje_Manipulacija.png

Manipulacija

Objava, ki uporablja znane in točne podatke, vendar jih pojasnjuje na zavajajoč način, tako, da pripeljejo do netočnih ali nepravilnih zaključkov. Gre za izkrivljanje dejstev.


Razkrinkavanje_LaznaObjava.png

Lažna objava

Objava, ki vsebuje lažne informacije, podatke ali trditve. S to oceno ovrednotimo le tiste vsebine, pri katerih je mogoče ugotoviti, da so bile ustvarjene za namerno zavajanje in napačno obveščanje javnosti.

Vsi tipi razkrinkanih informacij


 
zvizgac_banner.png