Nevladne organizacije ne ogrožajo varnosti Slovencev
Avtor: Katarina Bulatović
TRDITVI
V najboljšem primeru gre za amaterske zanesenjake, katerih odločujoč vpliv lahko pripelje ne samo do napačnih odločitev, ampak lahko ogroža varnost prebivalcev Slovenije in njihovo premoženje.
Slovenija je ena redkih, če ne celo edina država EU, ki dovoljuje tako aktivno vlogo nevladnih organizacij v procesih odločanja.
OCENA
IZVIRNA OBJAVA
Upravno sodišče je lani zadržalo odvzem zveri iz narave. Foto: Anže Malovrh/STA
Moč in vpliv nevladnih organizacij sta vedno večja, so zapisali v Delu. Zaradi delovanja društev, zasebnih zavodov in ustanov je naša država bolj socialna, so poudarili, toda interesi nevladnikov lahko ogrožajo varnost prebivalcev Slovenije.
Ugotavljali so, da so bila lani med nevladnimi organizacijami v javnosti najbolj opazna okoljska gibanja. Njihovo delovanje so v prispevku podrobneje analizirali.
Nevladnih organizacij s statusom delovanja v javnem interesu na področju varstva okolja oziroma ohranjanja narave je bilo konec lanskega leta po podatkih Ajpesa 65. Čeprav naj bi bila to po trditvah časnika predvsem amaterska združenja, jim je lani uspelo sodno zadržati izvajanje uredb o uravnavanju števila medvedov in volkov.
Omenili so še, da so vplivne tudi nevladne organizacije s statusom urejanja prostora, ki se lahko vključijo v postopke oblikovanja državnih in prostorskih načrtov ter pridobivanja gradbenih dovoljenj.
Ni sporno, da se nevladne organizacije zavzemajo za divje zveri in njihov habitat oziroma oblikovanje prostorskih načrtov, so še posebej poudarili. Toda zelo problematično je, da s svojimi odločitvami posegajo v tiste, o katerih bi morala presojati stroka.
Zapisali so, da je Slovenija ena redkih, če ne celo edina država EU, ki dovoljuje tako aktivno vlogo nevladnih organizacij v procesih odločanja. Po mnenju avtorja članka bi morala država to področje urediti povsem drugače: bistveno spremeniti postopke pridobivanja dovoljenj, opredeliti odgovornost vpletenih in od strank v postopku zahtevati, naj plačajo svoje stroške.
Vpliv okoljskih organizacij na odločanje
Nevladne organizacije, ki delujejo v javnem interesu na področju varstva okolja ali ohranjanja narave, se lahko vključijo v upravne in sodne postopke. Nevladniki, ki imajo status delovanja v javnem interesu na področjih urejanja prostora ali varstva kulturne dediščine, pa lahko začnejo upravni spor zoper prostorske akte, torej prostorske načrte države ali občine.
Okoljskim nevladnim organizacijam status delovanja v javnem interesu podeli ministrstvo za okolje in prostor. Za to se lahko odloči na podlagi več pogojev: med drugim mora organizacija dve leti prej, preden zaprosi za status, svoja sredstva namenjati dejavnostim na področju varstva okolja oziroma narave in imeti izdelan najmanj dvoletni program delovanja v javnem interesu na teh področjih.
Pravico, da se vključujejo v upravne in sodne postopke, je leta 1998 opredelila Organizacija združenih narodov v pravno zavezujoči aarhuški konvenciji. Slovenija jo je ratificirala leta 2004. Sodelovanje v teh postopkih predpisuje tudi več evropskih uredb in direktiv.
Nevladne organizacije sicer na odločanje lahko vplivajo tudi drugače. Tako kot zainteresirana javnost lahko s pet tisoč podpisi vložijo zakonodajni predlog in se vključijo v obvezno javno razpravo o zakonskih predlogih. Prav tako lahko sodelujejo v nekaterih vladnih posvetovalnih telesih in se na predlog ministrstev vključijo v delovne skupine za oblikovanje zakonodaje.
Odločanje nevladnikov v EU
Sodelovanje nevladnih organizacij v procesih odločanja je v drugih članicah EU po mnenju Gorana Forbicija, direktorja Centra za informiranje, sodelovanje in razvoj nevladnih organizacij (CNVOS), urejeno »od zanič do odlično«. Pobuda za spremembo zakonodaje je po njegovih besedah pri nas v primerjavi z drugimi evropskimi državami bolj ugodna, saj potrebujejo drugje glede na razmerje s številom prebivalcev več podpisov.
Po zadnji analizi o vključevanju javnosti v pripravo zakonodaje, ki jo je leta 2014 objavil CNVOS, je Slovenija glede na zakonodajno ureditev v zgornji polovici 22 evropskih držav. Zapisali so, da izvajanje pravil, tako kot praktično v vseh drugih državah, »močno šepa«.
Mednarodna organizacija OECD je v poročilu o sprejemanju predpisov iz leta 2018 ocenila, da je Slovenija na tem področju v zadnjih desetih letih napredovala. Toda pri vključevanju vseh v pripravo predpisov, torej tudi javnosti, je velikokrat prepozna.
Evropska komisija je v lanski študiji analizirala, kako članice EU uresničujejo aarhuško konvencijo. Ugotovila je, da so se možnosti vključevanja okoljskih nevladnikov v sodne in upravne postopke pri nas zakonsko razširile, toda sodna praksa kaže, da so te možnosti omejene. Kako uspešne so pri tem nevladne organizacije v Sloveniji v primerjavi z drugimi članicami, niso točno opredelili.
Tudi Pravno-informacijski center nevladnih organizacij (PIC) analiz o tem ni opravil, je za Razkrinkavanje.si povedala Senka Šifkovič Vrbica, vodja dejavnosti varstva okolja pri PIC. Dejala je, da se je vključevanje nevladnih organizacij v upravne in sodne postopke v Sloveniji v zadnjih letih povečalo, vendar statistike o številu primerov, v katere so bile vključene okoljske nevladne organizacije, ne vodijo.
Avtor prispevka v Delu je za Razkrinkavanje.si pojasnil, da imajo vse države z učinkovitim sistemom upravnih in drugih postopkov »veliko bolj omejeno možnost vpletanja drugih strank« kot Slovenija. Ključna razlika med drugimi državami in Slovenijo je tudi v tem, da postopki drugje potekajo hitreje. Katere države so to in kakšni so ti sistemi, ni pojasnil.
Nevladniški »amaterizem«
V Delu so še poročali, da je ključni interes večine okoljskih nevladnih organizacij, ki imajo status, da delujejo v javnem interesu, prepoznavnost ali celo politična aktivnost. Le za nekaj vodilnih oseb v nevladnih organizacijah jim je uspelo ugotoviti, da imajo strokovno izobrazbo naravoslovne smeri ali ustrezne delovne izkušnje.
Ugotavljali so še, da gre pri nevladnih organizacijah s statusom delovanja v javnem interesu na področju okolja »v najboljšem primeru za amaterske zanesenjake«, katerih »odločujoč vpliv lahko pripelje ne le do napačnih odločitev, ampak lahko ogroža varnost prebivalcev Slovenije in njihovega premoženja«. Pri tem so med drugim spomnili na lansko zadržanje odloka o odvzemu medvedov iz narave.
O številu zveri v naravi predvidoma vsako leto odloča vlada. Toda upravno sodišče je od leta 2015 po podatkih ministrstva za okolje in prostor odvzem zveri iz narave na podlagi štirih tožb nevladnih organizacij začasno zadržalo. Tri sta vložila Društvo za ohranjanje naravne dediščine Slovenije (Dondes) in PIC, eno pa Alpe Adria Green. Načrt upravljanja z zvermi v prihodnje trenutno pripravljata strokovna in interesna skupina za načrtovanje upravljanja velikih zveri, so pojasnili na ministrstvu za okolje in prostor.
Navedene tri organizacije imajo po dostopnih podatkih bodisi v vodstvu bodisi v upravnem odboru nekaj članov z naravoslovno izobrazbo oziroma takih, ki na področju okolja delujejo več let. Prav tako so to organizacije s statusom delovanja v javnem interesu, ki za soodločanje v upravnih postopkih izpolnjujejo zakonske pogoje, status pa jim je dodelilo ministrstvo za okolje in prostor.
Avtor članka je na naše vprašanje, na podlagi česa je utemeljil, da gre za zanesenjake, ki lahko škodijo varnosti prebivalcev Slovenije, zapisal, da je »odgovor na to preprost, saj je osnovni namen ustanovitve društev in gibanj druženje in združevanje zanesenjakov«.
Zapisal je, da je v prispevku opozoril na nekatere nepravilnosti in zlorabe vloge društev. Po njegovem mnenju ima le osem predsednikov društev naravoslovno izobrazbo oziroma ustrezne delovne izkušnje s tega področja, pri čemer je poudaril, da ni upošteval nekaterih interesnih društev.
Dodal je, da je samo pet organizacij, ki so »usmerjene v izboljšanje narave, vse ostale pa so se usmerile izključno v javne proteste, manifestacije in druge oblike nasprotovanja«. Katere so te organizacije, ne v prispevku ne v odgovoru ni navedel.
V odzivu za Razkrinkavanje.si je še izrecno poudaril, da nevladnim organizacijam v članku ne nasprotuje, saj meni, da je njihova vloga pomembna, a mora biti prilagojena njihovim interesom in znanju.
Pri vseh nevladnih organizacijah v javnem interesu na področju okolja in narave kompetence njihovega vodstva in točne aktivnosti niso jasno razvidne ali sploh niso razvidne. Prav tako ni mogoče razbrati, ali so svojo vlogo kdaj zlorabile.
Toda za več kot osem organizacij s seznama po pregledu njihovih spletnih mest lahko trdimo, da imajo nekateri člani naravoslovno izobrazbo oziroma izkušnje na področju okolja. Prav tako je pri večini vsaj iz opisa dejavnosti razvidno, da so usmerjene v izboljšanje narave.
Nevladnim organizacijam na področju varstva okolja oziroma ohranjanja narave podeli status v javnem interesu ministrstvo za okolje in prostor, za kar morajo izpolnjevati več zakonskih pogojev, šele nato lahko sodelujejo v upravnih postopkih. Toda končnih odločitev ne sprejemajo nevladne organizacije, temveč sodišče.
Avtor prav tako ni utemeljil, kakšno škodo naj bi te organizacije povzročile in kako ogrožajo varnost in premoženje Slovencev. Trditev v prispevku, da so te organizacije amaterski zanesenjaki, katerih odločujoč vpliv lahko ogroža varnost prebivalcev Slovenije in njihovo premoženje, je neutemeljena.
Vključevanje okoljskih nevladnih organizacij v upravne in sodne postopke določa mednarodna konvencija OZN, katere podpisnica je tudi Slovenija. Poleg tega sodelovanje v upravnih postopkih predpisuje več evropskih uredb in direktiv, prav tako ga priporočata OECD in svet EU.
Evropska komisija je v lanski študiji ugotavljala, da so se zakonske možnosti vključevanja nevladnih organizacij v postopke v Sloveniji povečale. Natančne analize, katere države so pri tem bolj in katere manj uspešne, niso opravili. Trditev, da je Slovenija ena redkih, če ne celo edina država EU, ki dovoljuje tako aktivno vlogo nevladnih organizacij v procesih odločanja, je neutemeljena.
Neutemeljeno
Objava, v kateri argumentacija, ki je avtorja pripeljala do določenega sklepa, ni podprta z dovolj podatki, informacijami ali dejstvi oziroma so argumenti, ki jih avtor navaja, neverodostojni ali izvirajo iz nepreverljivih virov. Lahko gre tudi za sklepanje »čez palec«.
DOPOLNITEV 4. 2. 2020: Po objavi se nam je oglasil avtor članka v Delu. Njegove odgovore na naša vprašanja objavljamo v celoti.
Zapisal si, da je Slovenija ena redkih, če ne celo edina država EU, ki dovoljuje tako aktivno vlogo nevladnih organizacij v procesih odločanja, in država bo morala to področje urediti povsem drugače.
Iz analize CNVOS je razvidno, da je Slovenija, vsaj glede normativne ureditve vključevanja javnosti v pripravo predlogov predpisov, v zgornji polovici izbranih držav, torej ni edina.
Tudi glede na analizo implementacije aarhuške konvencija je Slovenija pri sodelovanju v upravnih postopkih približno v sredini (str. 61).
Slovenija z vključevanjem nevladnih organizacij v odločitve sledi mednarodnim standardom OECD, Svetu Evrope in OZN.
Ali nas lahko morda pojasniš, na podlagi česa omenjeno utemeljuješ?
Eno je vključevanje javnosti, nekaj povsem drugega pa vključevanje organizacij, ki svoj interes izkazujejo z vpisom v register, dejansko pa želijo doseči zgolj svojo prepoznavnost. Vse države, ki imajo učinkovit sistem delovanja upravnih in drugih postopkov imajo veliko bolj omejeno možnost vpletanja drugih strank in imajo jasno in bolj strogo postavljena merila tako imenovanih zainteresiranih strank. Da ne bo pomote. Zainteresirana javnost se vključi v postopek, vendar pa je ta vključitev funkcionalne narave. Postopek vklučenja je na povsem drugem nivoju in praviloma zgolj na enem nivoju. Ključna razlika pa je v tem, da za razliko od Slovenije, postopki potekajo tako, da se doseže dogovor. Stranka, ki se torej vključi v postopek mora najprej izkazati interes v posamezni zadevi (ki ne more biti splošen) praviloma mora predlagati tudi rešitev, ali pa je sam model naravnan tako, da priprelje do rešitve. Upravni postopek se tako sporazumno zelo hitro zaključi, kar pa v Sloveniji ni primer.
Zapisal si še, da gre pri nevladnih organizacijah (s statusom delovanja v javnem interesu na področju okolja) v "najboljšem primeru za amaterske zanesenjake, toda njihov odločujoč vpliv lahko pripelje ne samo do napačnih odločitev, ampak ogroža varnost prebivalcev Slovenije in njihovega premoženja". Če sem tvoje besedilo razumela prav, si pri tej trditvi izpostavil odločitve v zvezi z zvermi.
Odločitve o zadržanju odvzema medveda in volka iz narave je večkrat sprejelo upravno sodišče na podlagi tožb nevladnih organizacij: Društvo za ohranjanje naravne dediščine Slovenije - DONDES; ALPE ADRIA GREEN in Pravno informacijskega centra nevladnih organizacij-PIC.
Vendar to so organizacije, ki imajo bodisi v vodstvu bodisi v upravnih odborih nekatere člane vsaj z naravoslovno izobrazbo.
Na podlagi katerih podatkov si torej ugotovil, da gre "v najboljšem primeru za amaterske zasenjake"?
Odgovor je preprost, ker je osnovni namen ustanovitve društev in gibanj druženje in združevanje zanesenjakov. S tem ni nič narobe. Je pa hudo narobe, če se potem te osebe predstavljajo kot strokovnjaki, pa nimajo ustreznih strokovnih izkušenj in praktičnega znanja.
Od 43 organizacij, ki so po podatkih Ajpes vpisane v register in delujejo v javnem interesu na področju varstva narave in/ali okolja (izločil sem interesna gobarska, lovska, jamarska in podobna društva) ima le osem predsednikov društev naravoslovno izobrazbo ali imajo ustrezne delovne izkušnje v zadevnem področju. Pri tem moram izrecno opozoriti, da društvo za ohranjanje naravne dediščine in podobna društva ne morejo oziroma ne bi smela, neposredno sodelovati pri določanju števila divjih živali v prostoru. To je skrajno nevarno in neodgovorno početje. Nimajo namreč ustreznih znanj in podatkov.
O številu prosto živečih živali v posameznem habitu se mora odločati na podlagi dolgoletnih analiz spremljanja habitatov... Ustrezno znanje za to imajo v Sloveniji le lovske organizacije (Ker se je upravljanje habitatov v zadnjih dveh desetletjih poslabšalo, se podatki, ki jih zbirajo lovska društva verjetno skrivajo v kakšnem arhivu ministrstva za okolje). Lovci redno spremljajo razmere v habitatu in lahko na podlagi svojih zaznav in dolgoletnih analiz ugotovijo ustrezno število divjadi, ki ga habitat prenese, pa tudi izvedejo lahko popravljanje ukrepe (denimo zimsko hranjene divjadi). Pri tem ne gre zgolj za divje zveri, tudi število srnjadi je v slovenskem okolju treba uravnavati.
Še to moram dodati, od omenjenih 43 organizacij sem našel le pet primerov, ko so organizacije delovale proaktivno, torej so izvajale aktivnosti usmerjene v izboljšanje narave (čistilne akcije, pogozdovanje, urejanje prostora, izobraževanje v naravi...). Aktivnost vseh ostalih organizacij je bila usmerjena izključno v javne proteste, manifestacije in druge oblike nasprotovanja.
