Višja plača lahko pomeni manjši dohodek
Avtor: Matej Zwitter
TRDITEV
Delavki je delodajalec ponudil novo pogodbo o zaposlitvi z višjo plačo 1350 evrov bruto, a je ta želela obdržati staro, z nižjim zneskom 1200 evrov bruto, ker bi se ji sicer transferji in subvencije toliko znižali, da bi bila na slabšem.
OCENA
IZVIRNA OBJAVA
Delavec lahko prejme višjo plačo, vendar je zato njegov mesečni dohodek nižji. To je ugotovila novinarka Dela, ki je v članku o socialnih transferjih predstavila tudi izkušnjo matere samohranilke. Zapisala je, da se ji ni splačalo sprejeti višje plače, saj bi s tem izgubila pravico do nekaterih socialnih transferjev. Zaradi tega bi imela višje stroške, njen dohodek pa bi bil tako kljub višji plači nižji.
Če bi sprejela višjo plačo, bi bil dodaten strošek družine plačilo RTV-prispevka, dopolnilnega zdravstvenega zavarovanja in šolskega kosila za otroka. Te stroške namreč država v celoti subvencionira posameznikom oziroma družinam, ki ne presegajo cenzusa. Višina tega je odvisna od okoliščin, kot so število otrok, ali je družina enostarševska in ali sta starša delovno aktivna. Cenzus se namreč za vsakega otroka in za vsakega starša, ki je delovno aktiven, zviša, višji pa je tudi za enostarševske družine.
Višina subvencije teh stroškov je urejena tako, da je država z rastjo prihodka upravičenca ne znižuje postopoma, temveč s subvencioniranjem v celoti preneha, ko družina preseže cenzus. Tako lahko majhno povišanje plače pomeni izgubo subvencij in nove stroške, ki so višji od dviga plače. Skupni dohodek družine bi tako z zvišanjem plače upadel.
Izračun Dela
Pri Delu so izračunali, da zaposlena trenutno prejema 829 evrov neto plače. Upravičena je tudi do otroškega dodatka. Ker so njeni prihodki nižji od cenzusa, ki se določa glede na individualne okoliščine in po Delovem izračunu znaša 940 evrov, ji država nakaže razliko v obliki denarne socialne pomoči. Kot prejemnica socialne pomoči je oproščena plačila premije dopolnilnega zdravstvenega zavarovanja in RTV-prispevka.
Avtorica članka je za Razkrinkavanje.si pojasnila, da ima otrok te zaposlene v šoli tudi brezplačno kosilo, ki ga subvencionira občina.
Če bi zaposlena, katere primer so predstavili v časniku, sprejela ponudbo delodajalca, da ji zviša plačo na 1350 evrov bruto, bi skupaj z otroškim dodatkom presegla cenzus za denarno socialno pomoč.
Tako bi morala plačevati dopolnilno zdravstveno zavarovanje in RTV-prispevek. Izgubila pa bi tudi občinsko subvencijo za šolsko kosilo. Cena kosila se med šolami sicer razlikuje, pri Delu pa so jo ocenili na 54 evrov.
Upoštevajoč te dodatne stroške bi družini na koncu meseca kljub višji plači ostalo približno 80 evrov manj, so še izračunali.
Družina trenutno prejema tudi občinsko subvencijo za najemnino, je za Razkrinkavanje.si pojasnila avtorica članka. Upravičenost do te subvencije je po njenih besedah pogojena s prejemanjem socialne pomoči. Če bi mati sprejela višjo plačo, bi subvencijo izgubila, kar bi dohodek družine še dodatno zmanjšalo.
Za koliko bi se najemnina v primeru izgube subvencije zvišala, najemnica ne ve, zato tega zneska avtorica v članku ni upoštevala, je pojasnila.
Nova dohodninska lestvica, podoben izid
Izračun Dela sicer temelji na lanski dohodninski lestvici in višini otroških dodatkov. Prav tako ne upošteva povišanja otroškega dodatka za enostarševske družine. Kot je pojasnila avtorica članka, podatki temeljijo na lanski plačilni listi, ki jo je pridobila od zaposlene, katere primer je predstavila, zato je tudi preračun za ponujeno višjo plačo izvedla po lanski lestvici.
Po letošnji dohodninski lestvici in višini otroškega dodatka bi bil prihodek te družine nekoliko višji. Višji bi bil tudi znesek, pri katerem bi družina presegla cenzus za denarno socialno pomoč.
Cenzus pri enostarševski družini z enim otrokom, v kateri je mati zaposlena za poln delovni čas, je 917 evrov. Družina je upravičena do socialne pomoči tudi, če njeni prihodki ta cenzus presežejo za največ 41 evrov. Toliko namreč znaša del otroškega dodatka, ki se pri ugotavljanju upravičenosti do socialne pomoči ne upošteva kot dohodek. Prihodek, pri katerem družina cenzus preseže, je tako 958 evrov.
Kljub spremembi prihodka in cenzusa bi tudi po letošnji lestvici anomalija, na katero so opozorili v Delu, ostala: materi samohranilki bi pri višji plači ostalo manj dohodka. Pri bruto plači 1200 evrov bi ji ostali 904 evri, pri bruto plači 1350 evrov pa 887 evrov.
Razlika bi bila še večja, če bi upoštevali tudi izgubo občinske subvencije za šolsko prehrano. Otroku iz družine, katere primer so predstavili v Delu, kosilo subvencionira občina, to pravico pa bi družina izgubila, če ne bi več prejemala socialne pomoči.
Izračun v spodnji tabeli ne upošteva občinskih subvencij, temveč zgolj državno. To prejemajo družine, v katerih prihodek ne presega 376 evrov na osebo, zato družina že pri trenutni plači do te subvencije ni upravičena.
Na ministrstvu za delo, družino in socialne zadeve poudarjajo, da dvig plače ne bi takoj vplival na vse socialne transferje. Višina otroškega dodatka in upravičenost do državne subvencije za šolsko kosilo se namreč ugotavljata na letni ravni po obračunu dohodnine. Dvig plače bi torej na višino teh transferjev vplival šele naslednje koledarsko leto.
Za 300 evrov višja plača, enak dohodek
Primerjava enostarševskih družin z različnimi neto plačami pokaže, da lahko višja plača zaradi izgube posameznih socialnih transferjev pomeni tudi za 100 evrov nižji dohodek.
Kot je razvidno iz grafa, je skupni mesečni dohodek družine, če mama ali oče prejema minimalno plačo, 963 evrov. Ta vključuje plačo, otroški dodatek in denarno socialno pomoč.
Pri višjih plačah se stroški družine povečujejo: plačati mora šolsko kosilo, ko preseže cenzus za denarno socialno pomoč, pa še RTV-prispevek in dopolnilno zdravstveno zavarovanje.
Pri 880 evrih neto plače je tako dohodek družine za več kot 100 evrov manjši od dohodka, ki bi ga imeli, če bi mati prejemala minimalno plačo. Da bi izničili stroške zaradi izgube socialnih transferjev, bi morala njena neto plača preseči 1000 evrov. Pri tem znesku je dohodek družine enak kot pri za 300 evrov nižji minimalni plači.
Graf velja za enostarševske družine z enim otrokom, ki od drugega starša ne prejemajo preživnine ali pokojnine. Taka je tudi družina, katere primer so predstavili v Delu. Po podatkih ministrstva za delo, družino in socialne zadeve je bilo avgusta lani v Sloveniji 133 takšnih družin.
V večini enostarševskih družin – teh je bilo avgusta lani nekaj manj kot 1300 – drugi od staršev plačuje preživnino ali pa otroci po njem prejemajo pokojnino.
Pri dvostarševskih družinah blažje anomalije
Tudi pri dvostarševskih družinah se lahko zgodi, da višja plača staršev pomeni manjši dohodek družine. Vendar je razpon plač, pri katerih višji osebni prihodek starša zniža končni skupni dohodek, manjši kot pri enostarševskih družinah.
Dvostarševska družina z dvema otrokoma ni upravičena do denarne socialne pomoči, četudi starša prejemata le minimalno plačo. Je pa upravičena do subvencije za šolsko kosilo.
Če plača preseže 750 evrov na vsakega od staršev, družina preseže cenzus za subvencijo šolskega kosila. Plačilo tega stroška za dva otroka dohodek družine zniža za približno 110 evrov. Da bi starša lahko nadomestila ta izpad dohodka, bi morali njuni plači doseči dobrih 820 evrov neto.
»Socialna politika nam uhaja izpod nadzora«
Meje razpona prihodkov, v katerem razpoložljivi prihodek kljub povišanju plače upade, bi se še razširile, če bi upoštevali tudi morebitno občinsko subvencijo za najemnino, ki je vezana na prejemanje denarne socialne pomoči.
Da je sploh mogoče, da družini z višjo plačo ostane manj dohodka, je po mnenju profesorja na fakulteti za socialno delo Sreča Dragoša posledica odsotnosti socialne politike.
»Socialna pomoč pri nas je prenizka,« pravi in dodaja, da tudi po zadnjem dvigu osnovnega zneska socialne pomoči na 402 evra še vedno ne dosega minimalnih življenjskih stroškov. Ti znašajo 442 evrov, leta 2017 pa jih je v študiji za vlado izračunal inštitut za ekonomsko raziskovanje.
Dragoš poudarja, da socialna pomoč ne bi smela biti nižja od minimalnih življenjskih stroškov, ker se država boji, da bi se preveč približala znesku minimalne plače. »To ni socialna politika, temveč politika urejanja trga delovne sile,« pravi.
»Problem prenizke socialne pomoči država rešuje partikularno z dvigom enkrat enega, drugič drugega transferja,« meni Dragoš. »Socialna politika nam uhaja izpod nadzora.«
S povečevanjem števila socialnih transferjev, vezanih na različne cenzuse, se povečujejo možnosti za neusklajenost transferjev, kar ne preprečuje primerov, ko ima družina pri višji plači staršev nižje dejanske dohodke.
Pri dvostarševskih družinah z nekaj več kot 750 evri neto plače lahko takšno anomalijo povzroči izguba subvencije za šolsko kosilo, ki mesečne stroške zviša za dobrih 50 evrov za vsakega otroka.
Pri enostarševskih družinah, ki od drugega starša ne prejemajo preživnine ali pokojnine, pa sta dodaten strošek pri višji plači lahko še plačili RTV-prispevka in dopolnilnega zdravstvenega zavarovanja.
V Delu so predstavili primer takšne družine. Če bi mati lani sprejela ponudbo svojega delodajalca, da bi ji za 80 evrov zvišal neto plačo, bi ostala brez socialnih transferjev, zato pa bi se ji tudi ves mesečni prihodek znižal za približno 80 evrov. Ker so ji povišek ponudili lani, izračun v Delu temelji na lanski dohodninski lestvici in višini otroškega dodatka. Toda družina bi pri višji plači tudi po letošnjih lestvicah razpolagala z manjšim dohodkom. Ugotovitve držijo.
Drži
Objava, ki drži. To oceno uporabljamo tudi pri preverjanju izjav in krajših trditev, ki se pojavljajo na družbenih omrežjih in v javnem prostoru, ter za pregled uresničevanja obljub politikov in drugih javnih osebnosti.