Poplave niso poškodovale kanala C0
Avtorica: Nina Rozman
TRDITEV
»Kanal C0 in njegovi pritoki so utrpeli v poplavah premike in škodo, pokazala se je vsa beda projektantov in projekta.«
OCENA
IZVIRNA OBJAVA
Projekt, katerega del je tudi kanal C0, je vreden več kot 135 milijonov evrov. Foto: Nebojša Tejić/STA
»Kanal C0 in njegovi pritoki so utrpeli v poplavah premike in škodo,« je 10. avgusta tvitnil Andrej Čufer, arhitekt in član civilne iniciative Pitna voda, ki nasprotuje obratovanju kanala C0. Po njegovem prepričanju naj bi to razkrilo »vso bedo projektantov in projekta«.
Čufer je komentiral tvit uporabnika, ki je ob fotografijah poplavljenih Sneberij navedel, da je poplava tam »v zrak vrgla« velike cevi. Kakšne, ni opredelil, niti ni trdil, da gre za cevi kanala C0.
Da so poplave po Sneberjah »razmetale« priključne kanalizacijske cevi kanala C0, je 8. avgusta poročal portal Demokracija.si. Njegovo poročanje je povzel portal Nova24tv.si.
Na MOL so za Razkrinkavanje.si pojasnili, da je voda cevi na fotografijah odnesla z »gradbišča rekonstrukcije Šmartinske ceste v Sneberjah« in da so namenjene odvajanju padavinskih voda s te lokacije do vzhodnega dela avtocestnega obroča. Meteorni kanal bodo tam priključili na kanalizacijo in ne na kanal C0. Pojasnili so, da cevi na fotografijah niso v lasti MOL. Škodo na lastnih objektih in občinski infrastrukturi še ocenjujejo.
David Polutnik, direktor javnega podjetja Vodovod-kanalizacija Snaga, ki območje MOL oskrbuje s komunalnimi storitvami, je 8. avgusta na tiskovni konferenci pojasnil, da kanal C0 v poplavah ni bil poškodovan, prav tako ne kanalizacija in vodovodni sistem.
Gradnja povezovalnega kanala C0 je del projekta MOL ter občin Medvode in Vodice za odvajanje in čiščenje odpadne vode na območju vodonosnika Ljubljanskega polja. Potekal bo od vzhodne obvoznice do čistilne naprave Brod, vključeval pa bo tudi sekundarne kanale iz črpališč Mala vas, Tomačevo, Jarše ter naselij Ježica in Sneberje.
Kot MOL pojasnjuje na spletnem mestu, bi z zgraditvijo kanala C0 »bistveno zmanjšali obremenitev centralnega kanalizacijskega sistema v občini in sistematično uredili odvajanje odpadne vode s severozahodnega dela Ljubljane«.
Slovensko društvo za zaščito voda (SDZV) in slovenski komite mednarodnega združenja hidrogeologov (SKAIH) sta januarja letos v mnenju o kanalu C0 opozorila, da delno poteka po občutljivem vodovarstvenem območju. Kanal C0 tako razumejo predvsem kot politični projekt, pri katerem ni jasno, kdo bo odgovoren v primeru morebitnega onesnaženja pitne vode in velikih stroškov obratovanja.
Nestrinjanje s potekom trase kanala po vodovarstvenem območju, in sicer območju vodarn Šentvid in Kleče, je denimo izrazil tudi nacionalni inštitut za javno zdravje, kjer menijo, da gradnja kanala C0 na predvideni trasi trajno povečuje tveganje za zdravje prebivalcev pri oskrbi s pitno vodo.
Agencija za okolje je septembra 2020 od investitorja projekta zahtevala presojo vplivov na okolje in pridobitev okoljevarstvenega soglasja.
Na ministrstvu za okolje, podnebje in energijo (MOPE) so aprila letos za Razkrinkavanje.si pojasnili, da MOL še ni pridobila okoljevarstvenega soglasja, je pa vložila vlogo za izvedbo presoje vplivov na okolje in omenjeno soglasje. Inšpekcija za okolje do izdaje soglasja nima pravne podlage za preverjanje ustreznosti gradnje tega kanala. Marca letos je bila do gradnje kritična tudi predsednica republike Nataša Pirc Musar. Ministra za naravne vire in prostor je pozvala k spremembi zakonodaje, ki »ni dovolj jasno definirana in dovoljuje nekatere obvode«. Ocenila je, da bo dvome o primernosti projektov preprečilo transparentno pridobivanje dovoljenj, kar bo zagotovilo tudi visoko stopnjo varovanja naravnih virov in biotske raznovrstnosti.
Andreja Čuferja smo seznanili z ugotovitvami Razkrinkavanja.si. Njegov odgovor bomo objavili, ko ga prejmemo.
SKLEP
Andrej Čufer, arhitekt in član civilne iniciative Pitna voda, ki nasprotuje obratovanju kanala C0, je 10. avgusta tvitnil, da so bili kanal C0 in njegovi pritoki v poplavah poškodovani, kar je razkrilo »vso bedo projektantov in projekta«.
Komentiral je tvit uporabnika, ki je ob fotografijah poplavljenih Sneberij navedel, da je poplava tam »v zrak vrgla« velike cevi, ni pa opredelil, za kakšne cevi gre, ali trdil, da gre za cevi kanala C0.
Na MOL so za Razkrinkavanje.si pojasnili, da so poplave cevi na fotografijah odnesle »z gradbišča rekonstrukcije Šmartinske ceste v Sneberjah«, namenjene pa so odvajanju padavinskih voda. S kanalom C0 »nimajo nobene zveze«.
David Polutnik, direktor javnega podjetja Vodovod-kanalizacija Snaga, ki MOL oskrbuje s komunalnimi storitvami, je 8. avgusta na tiskovni konferenci pojasnil, da kanal C0 v poplavah »ni utrpel nobenih poškodb«.
Trditev Andreja Čuferja, da so kanal C0 in njegovi pritoki v poplavah utrpeli premike in škodo, ne drži.
Ne drži
Objava, o kateri smo na podlagi neodvisne preverbe dejstev ugotovili, da ni resnična. Oznako uporabljamo za trditve, pri katerih ni mogoče zanesljivo dokazati, da je avtor napačne informacije širil načrtno, je pa očitno, da ni šlo za nenamerno napako.
Dopolnitev, 23. 8.
Po objavi prispevka so na ministrstvu za podnebje in energijo pojasnili, da MOL za kanal C0 še vedno nima okoljevarstvenega dovoljenja niti soglasja.
Dopolnitev, 28. 8.
Civilna iniciativa Čista voda je po objavi prispevka poslala odziv, v katerem vztrajajo pri trditvi, da so kanal C0 in njegovi pritoki med poplavami utrpeli škodo in premike. Pravijo, da so se v javnosti pojavili številni dokazi za to, vendar teh niso podali. Nanizali so še trditve o malomarni in nepravilni gradnji kanala ter potopu njegove trase med poplavami, a tudi o tem niso podali dokazov.
Po njihovem trditev MOL, da cevi v Sneberjah, prikazane na fotografiji, niso povezane s kanalom C0, ne drži, ker bo ta vključeval tudi sekundarni kanal iz Sneberij. Navedli so še več primerov, zaradi katerih je gradnja kanala po njihovi oceni sporna.
Vsebina je del projekta, ki ga sofinancira EMIF.
Za vse vsebine projekta so odgovorni avtorji ter tako ne odražajo nujno stališča EMIF in partnerjev, fundacije Calouste Gulbenkian in Evropskega univerzitetnega inštituta.