Globalno segrevanje vpliva na ekstremne vremenske dogodke
Avtor: Martin Justin
TRDITEV
[Dobro je tudi za kmetijstvo, saj povečuje donos poljščin po vsem svetu in] ni statističnih dokazov, da bi globalno segrevanje stopnjevalo orkane, poplave, suše in podobne naravne nesreče ali jih povzročalo pogostejše.
OCENA
IZVIRNA OBJAVA
Po podatkih agencije za okolje se je ozračje v Sloveniji od leta 1961 segrelo za skoraj 2 stopinji Celzija. Foto: STA
Društvo Združeni v gibanju OPS – osveščeni prebivalci Slovenije je 5. avgusta na svojem spletišču objavilo prispevek o deklaraciji, v kateri naj bi več kot 1500 znanstvenikov zanikalo obstoj podnebnih sprememb zaradi človekovega delovanja.
V objavi so med drugim povzeli tudi prispevek, v katerem je portal Nova24tv.si avgusta lani poročal, da »ni statističnih dokazov, da bi globalno segrevanje stopnjevalo orkane, poplave, suše in podobne naravne nesreče ali jih povzročalo pogostejše«.
Svetovna okoljska deklaracija je prosto dostopna na spletu in jo je še vedno mogoče podpisati, zato se število podpisnikov spreminja. Trditev, da jo je do leta 2022 podpisalo več kot 1200 znanstvenikov, je septembra lani preverjal oddelek za preverjanje informacij francoske tiskovne agencije AFP, ki je tako kot Oštro verificirani podpisnik kodeksa mednarodne mreže za preverjanje dejstev IFCN.
Ugotovili so, da je trditev zavajajoča, saj je bilo v času preverbe manj kot odstotek podpisnikov deklaracije strokovnjakov s področja podnebja, 15 pa jih je bilo denimo zaposlenih v naftni industriji.
Znanstveniki z ameriške univerze Cornell so v študiji iz leta 2021 ugotovili, da je več kot 99 odstotkov recenziranih znanstvenih raziskav, objavljenih od leta 2012, potrdilo, da na podnebje vpliva človekovo delovanje. Avtorji so zbrali več kot 88 tisoč takšnih študij, analizo pa so nazadnje izvedli na naključnem vzorcu 2718 člankov, med katerimi so le štirje zanikali vpliv človeka na podnebje.
Medvladni panel za podnebne spremembe (IPCC), ki deluje pod okriljem Združenih narodov in svetovne meteorološke organizacije, je leta 2018 objavil posebno poročilo o posledicah globalnega segrevanja. Avtorji so med drugim ugotavljali, ali obstaja povezava med človekovim vplivom na okolje in izrednimi vremenskimi dogodki.
V poročilu so vsaki ugotovitvi dodali oceno njene gotovosti (majhna, srednja, velika, zelo velika), nekatere trditve pa so označili tudi kot nedvoumne ali skoraj povsem gotove.
V poročilu tako z veliko gotovostjo ugotavljajo, da so se zaradi globalnega segrevanja dvignile temperature ozračja in oceanov, povečala pa se je tudi pogostost vročinskih valov v večini kopenskih regij. Globalno segrevanje je s srednjo gotovostjo povečalo tveganje za suše v Sredozemlju ter povečalo pogostost in intenzivnost izrednih vremenskih dogodkov, med katerimi pade neobičajno veliko padavin.
Avtorji zadnjega dostopnega preglednega poročila IPCC iz leta 2021 so dodatno ugotovili, da za zdaj ni dokazov, da bi človekov vpliv na podnebje povzročil povečanje števila tropskih ciklonov, med katere sodijo tudi orkani. Obstaja pa velika gotovost, da tropske ciklone zaradi človekovega vpliva spremljajo bolj intenzivne padavine.
Povezavo med globalnim segrevanjem in ekstremnimi vremenskimi dogodki je v študiji iz leta 2017 raziskovala tudi skupina znanstvenikov z univerze Stanford. Pri tem so uporabili podatke o temperaturah zemeljskega površja od leta 1850 in podatke o količini padavin na kopnem med letoma 1951 in 2000.
Ugotovili so, da so se povprečne poletne mesečne temperature na 79 odstotkih zemeljskega površja glede na zgodovinske trende povišale, na 42 odstotkih so zabeležili manjšo letno količino padavin, na 18 odstotkih pa pogostejši pojav petdnevnih padavinskih ekstremov.
Druge raziskave so se osredotočile na vprašanje vpliva globalnega segrevanja na nastanek posameznih ekstremnih vremenskih dogodkov. V študiji, leta 2011 objavljeni v znanstveni reviji Nature, so avtorji raziskovali, ali je segrevanje ozračja zaradi toplogrednih plinov pripomoglo k poplavam v Angliji in Walesu leta 2000. S simulacijo različnih podnebnih razmer so ugotovili, da so toplogredni plini povečali verjetnost za nastanek močnega deževja, ki je povzročilo poplave.
Leta 2018 je agencija za okolje (Arso) objavila kratko poročilo o posledicah globalnega segrevanja za podnebje v Sloveniji, v katerem so navedli podatek, da se je ozračje v Sloveniji »od leta 1961 segrelo za skoraj 2 stopinji Celzija«. Posledice tega segrevanja so povečana moč in število vročinskih valov ter pogostejša in bolj izrazita obdobja hladnega vremena.
Društvo OPS je prispevek 5. avgusta delilo tudi na svoji facebook strani, do 21. avgusta pa ga je delilo 75 uporabnikov, med drugim v skupinah Kmetijstvo in vse kar sodi zraven, ki ima 1800 članov, in Vode ne damo!!!, ki jih ima 2700.
V društvu so v odzivu na ugotovitve Razkrinkavanja.si med drugim poudarili, da se za podnebne spremembe nenehno krivi posameznike, čeprav so glavni povzročitelji podnebnih sprememb mednarodne korporacije. Trdili so, da je bila Slovenija 4. avgusta tarča napada s pomočjo geoinženiringa, v zvezi s tem pa so Arsu poslali pismo, v katerem so zahtevali sestanek in pojasnila o dogajanju na nebu tistega dne.
Trditve, da so poplave posledica geoinženiringa, so se pojavljale tudi ob lanskih poplavah v vzhodni Avstraliji. Preverila jih je avstralska tiskovna agencija AAP, ki je tako kot Oštro verificirani podpisnik kodeksa IFCN, in ugotovila, da ne držijo.
SKLEP
Društvo Združeni v gibanju OPS – osveščeni prebivalci Slovenije je 5. avgusta v objavi na svojem spletišču trdilo, da je 1500 znanstvenikov podpisalo deklaracijo, v kateri zanikajo človekov vpliv na podnebne spremembe. Med drugim so povzeli lanski prispevek portala Nova24tv.si, v katerem so poročali, da »ni statističnih dokazov, da bi globalno segrevanje stopnjevalo orkane, poplave, suše in podobne naravne nesreče ali jih povzročalo pogostejše«.
Po ugotovitvah avtorjev poročila medvladnega panela za podnebne spremembe (IPCC) iz leta 2018 obstaja velika gotovost, da se je zaradi globalnega segrevanja povečala pogostost vročinskih valov v večini kopenskih regij. S srednjo gotovostjo so ugotovili, da je globalno segrevanje povečalo tveganje za pogostost in intenzivnost izrednih padavin ter suš v Sredozemlju.
V zadnjem preglednem poročilu IPCC iz leta 2021 pa z veliko gotovostjo ugotavljajo, da tropske ciklone zaradi človekovega vpliva spremljajo bolj intenzivne padavine.
Študija znanstvenikov z univerze Stanford iz leta 2017 je pokazala, da globalno segrevanje prispeva k trendom višanja poletnih povprečnih mesečnih temperatur, manjšanja količine povprečnih letnih padavin in bolj pogostega pojavljanja petdnevnih padavinskih ekstremov.
Avtorji raziskave iz leta 2011 pa so ugotovili, da je segrevanje ozračja zaradi toplogrednih plinov povečalo možnosti za ekstremne padavine, ki so leta 2000 povzročile poplave v Angliji in Walesu.
Trditev, da ni statističnih dokazov, da globalno segrevanje stopnjuje orkane, poplave in suše, ne drži.
Ne drži
Objava, o kateri smo na podlagi neodvisne preverbe dejstev ugotovili, da ni resnična. Oznako uporabljamo za trditve, pri katerih ni mogoče zanesljivo dokazati, da je avtor napačne informacije širil načrtno, je pa očitno, da ni šlo za nenamerno napako.
Vsebina je del projekta, ki ga sofinancira EMIF.
Za vse vsebine projekta so odgovorni avtorji ter tako ne odražajo nujno stališča EMIF in partnerjev, fundacije Calouste Gulbenkian in Evropskega univerzitetnega inštituta.