Študija ni dokazala, da 4000 korakov na dan prepreči predčasno smrt
Avtor: Martin Justin
TRDITEV
»Predčasno smrt iz kateregakoli razloga lahko preprečimo že z opravljenimi 4000 koraki na dan, je poročala STA.«
OCENA
IZVIRNA OBJAVA
Sedeče življenje občutno poveča tveganje za bolezni srca in ožilja ter skrajša življenjsko dobo, so opozorili v novi pregledni študiji, objavljeni v reviji European Journal of Preventive Cardiology. Foto: Daniel Novaković/STA
Delo.si je 28. avgusta objavilo prispevek o pomenu gibanja za zdravje, v katerem je med drugim poročalo, da je mogoče predčasno smrt iz kateregakoli razloga preprečiti s 4000 koraki na dan. Pri tem so se sklicevali na članek slovenske tiskovne agencije (STA).
STA je v članku, objavljenem 10. avgusta, poročala, da je »analiza 226.000 ljudi po vsem svetu pokazala, da predčasno smrt iz kateregakoli razloga lahko preprečimo že z opravljenimi 4000 koraki na dan«.
Sklicevali so se na pregledno študijo, ki obravnava povezavo med številom prehojenih korakov na dan in smrtnostjo. Študija je bila 9. avgusta objavljena v znanstveni reviji European Journal of Preventive Cardiology, o njej pa so med drugim poročali rtvslo.si, 24ur.com in n1info.siTudi rtvslo.si in 24ur.com sta poročala, da je predčasno smrt mogoče preprečiti že z opravljenimi 4000 koraki na dan.
Avtorji raziskave so analizirali 17 preteklih študij o povezavi med dnevnim številom prehojenih korakov in smrtnostjo, ki so bile do 12. junija lani objavljene v bazah medicinske strokovne literature. V študijah je sodelovalo skoraj 227 tisoč odraslih, ki so jih povprečno spremljali 7,1 leta.
Avtorji študij so krajše obdobje, običajno sedem dni, merili število prehojenih korakov pri udeležencih študij. Po določenem obdobju, to je trajalo od 2,7 do 12 let, so raziskovalci preverili, koliko udeležencev raziskave je umrlo.
V pregledni študiji so na podlagi rezultatov vseh 17 študij ugotovili, da je večje število prehojenih korakov na dan povezano z manjšo smrtnostjo. Pri udeležencih, ki so naredili 5537 korakov na dan, je bilo na primer tveganje za smrt iz kateregakoli razloga za 48 odstotkov manjše kot pri tistih, ki so naredili zgolj 3867 korakov.
Toda avtorji so v študiji poudarili, da optimalno število korakov, pri katerem so opazne koristi za zdravje, še ni bilo določeno. Opozorili so, da iz pregledne analize niso mogli izključiti dejavnikov, ki vplivajo tako na tveganje za smrt posameznika kot na število korakov, ki jih ta naredi, kot so bolezni, življenjski slog in ekonomski položaj. To pomeni, da ne morejo izključiti možnosti, da je lahko denimo bolezen vzrok tako za manjše število opravljenih korakov kot za povečano tveganje za smrt.
Povezavo med večjim številom prehojenih korakov na dan in nižjo smrtnostjo iz kateregakoli razloga je ugotavljala tudi pregledna študija, ki je bila marca lani objavljena v reviji The Lancet. V njej so analizirali rezultate 15 raziskav o povezavi med številom opravljenih korakov in smrtnostjo ter ugotovili, da so imeli udeleženci, ki so naredili 5801 korak na dan, za 40 odstotkov manjše tveganje za smrt iz kateregakoli razloga kot udeleženci, ki so naredili zgolj 3553 korakov.
Tudi avtorji te študije poudarjajo, da »podatki izvirajo iz opazovalnih študij, zato na njihovi podlagi ni mogoče sklepati o vzročni povezavi med številom korakov in smrtnostjo«.
Na STA so v odzivu na ugotovitve Razkrinkavanja.si pojasnili, da so prispevek o študiji pripravili na podlagi novice britanskega BBC, ki je 9. avgusta med drugim poročal: »Analiza več kot 226 tisoč ljudi z vsega sveta je pokazala, da je 4000 [korakov] dovolj za začetek zmanjševanja tveganja za prezgodnjo smrt iz kateregakoli razloga.« Tudi oni niso omenili omejitev pri interpretaciji študije, na katere so opozorili njeni avtorji.
Na Delu so v odzivu na ugotovitve Razkrinkavanja.si pojasnili, da so v prispevku citirali vest STA, same raziskave pa niso dodatno preverjali. Vest o novi študiji se jim je zdela zanimiva predvsem zato, ker je ta pokazala, da ima lahko že manj kot 10.000 korakov na dan koristne učinke na zdravje.
Na rtvslo.si so v odzivu pojasnili, da so novico povzeli po STA in je sami niso dodatno preverjali.
Na BBC in 24ur.com na vprašanja Razkrinkavanja.si še niso odgovorili.
SKLEP
Delo.si je 28. avgusta v prispevku o pomenu gibanja za zdravje poročalo, da je mogoče predčasno smrt iz kateregakoli razloga preprečiti že z opravljenimi 4000 koraki na dan. Pri tem so se sklicevali na članek STA z 10. avgusta, ki je poročala enako. Njeno poročanje so povzeli še 24ur.com in rtvslo.si, ki sta o tem tudi poročala enako kot STA, ter n1info.si, ki je novico povzel po BBC.
STA je poročala o pregledni študiji, objavljeni 9. avgusta, ki obravnava povezavo med številom opravljenih korakov na dan in smrtnostjo. V raziskavi, objavljeni v znanstveni reviji European Journal of Preventive Cardiology, so avtorji na podlagi analize rezultatov 17 preteklih študij ugotovili, da je večje število prehojenih korakov na dan povezano z manjšo smrtnostjo.
Toda poudarili so, da iz pregledne analize niso mogli izključiti dejavnikov, ki vplivajo tako na tveganje za smrt posameznika kot na število korakov, ki jih ta naredi, kot so bolezni, življenjski slog in ekonomski položaj. To pomeni, da niso mogli izključiti možnosti, da je lahko denimo bolezen vzrok tako za manjše število opravljenih korakov kot za povečano tveganje za smrt.
Trditev, da je mogoče predčasno smrt iz kateregakoli razloga preprečiti s 4000 koraki na dan, je neutemeljena.
Neutemeljeno
Objava, v kateri argumentacija, ki je avtorja pripeljala do določenega sklepa, ni podprta z dovolj podatki, informacijami ali dejstvi, oziroma so argumenti, ki jih avtor navaja, neverodostojni ali izvirajo iz nepreverljivih virov. Lahko gre tudi za sklepanje »čez palec«.
Vsebina je del projekta, ki ga sofinancira EMIF.
Za vse vsebine projekta so odgovorni avtorji ter tako ne odražajo nujno stališča EMIF in partnerjev, fundacije Calouste Gulbenkian in Evropskega univerzitetnega inštituta.