Poslanka v poslanskem vprašanju zavajala glede medvrstniškega nasilja
Avtorica: Petra Jerič
TRDITEV
»Zato velja izpostaviti, da verjetnost, da pride do takšnih nasilnih ravnanj, povečujejo tudi spodnje objave [slike spodaj].«
OCENA
IZVIRNA OBJAVA
Poslanka SDS Anja Bah Žibert je v poslanskem vprašanju, ki ga je 8. maja naslovila na vlado, poudarila, da bi morale izobraževalne ustanove pri preprečevanju medvrstniškega nasilja in zlorabe drog tesneje sodelovati s policijo. Foto: Daniel Novakovič/STA
Poslanka SDS Anja Bah Žibert je 8. maja na vlado naslovila poslansko vprašanje o ukrepih za preprečevanje nasilja med mladoletniki. Zatrdila je, da verjetnost za medvrstniško nasilje povečujejo tudi javne objave, in priložila tri fotografije, na katerih so mladoletni otroci v vojaških oblačilih.
Prva fotografija je bila posneta 8. januarja v Dražgošah, na spominski slovesnosti ob 81. obletnici dražgoške bitke, ki so se je po poročanju STA med drugim udeležile predsednica republike Nataša Pirc Musar, ministrica za kulturo Asta Vrečko in poslanka Gibanja Svoboda Mojca Šetinc Pašek. Ta je fotografijo otroka v vojaških oblačilih objavila na svojem facebook profilu.
Poslanka Šetinc Pašek je potrdila, da je fotografija nastala na spominski prireditvi v Dražgošah. »Doslej nisem bila seznanjena s tem, da je poslanka SDS nedovoljeno in v zmanipuliranem kontekstu uporabila fotografijo, ki sem jo priložnostno objavila na svojem osebnem facebook profilu,« je pojasnila za Razkrinkavanje.si.
Drugo fotografijo z otroki v vojaških oblačilih je na facebooku večkrat objavilo Športno in kulturno-umetniško društvo Kavče, prvič aprila 2019. Za Razkrinkavanje.si so potrdili, da so fotografijo posneli po predstavi Kurirčkova torbica, ki opisuje življenje partizanov. Pojasnili so, da vsako leto obudijo in predstavijo običaje, ki so bili nekoč del vsakdanjika: »Poleg te predstave smo izvedli še običaj pobiranja jajc za florjanovo, vinsko trgatev, kožuhanje in povsod so nastopali otroci. Otroci in njihovi starši uživajo v teh igrah.«
Na tretji fotografiji so otroci z rdečimi rutami in modrimi kapami. Fotografijo istih otrok so leta 2013 v prispevku ob odprtju Kraške šole Škrbina v Komnu objavile Primorske novice. Prikazuje uprizoritev učne ure iz preteklosti. Nosilka projekta Irena Tratnik Dosso je za Razkrinkavanje.si potrdila, da je bila fotografija iz vprašanja poslanke posneta na odprtju projekta.
Profesorica Sonja Pečjak, ki na ljubljanski filozofski fakulteti med drugim predava predmet psihosocialni odnosi v šoli, je za Razkrinkavanje.si pojasnila, da zgolj fotografija otroka z orožjem sama po sebi ne povečuje nasilja. »Prikazane fotografije so nastale v nekem kontekstu – obeležje nekega dogodka, ki so ga otroci gotovo poznali in jim je bilo razloženo, zakaj bodo nekaj prikazovali tako, kot je na fotografiji,« je menila.
Poudarila je še, da poslanka v poslanskem vprašanju denimo ni omenila problematike videoigric z nasilnimi vsebinami, kjer je agresivnost prikazana samo kot orodje za dosego večjega števila točk.
Da je treba pri medvrstniškem nasilju upoštevati številne dejavnike na ravni družbe, šole, družine in posameznega učenca, je pojasnila Katja Košir z mariborske filozofske fakultete. »Aktualna medijska obravnava odgovornosti za medvrstniško nasilje kot podajanje vročega krompirja med šolo in starši je povsem neproduktivno – seveda je odgovornost na obeh straneh.«
Policija je na svojem spletnem mestu objavila opozorilo o nasilju med mladostniki. Med drugim so pojasnili, da je lahko mladoletnik nasilen, kadar je sam žrtev nasilja v svoji družini ali med vrstniki ali če si poskuša zagotoviti mesto v skupini. Rezultati letošnje študije v programu Neon – varni brez nasilja, ki ga sofinancira ministrstvo za zdravje, kažejo, da je medvrstniško nasilje povezano s slabšim nadzorom čustev pri mladostnikih.
Tina Pirc z ljubljanske filozofske fakultete pa je poudarila, da je vedenje otroka, ki ni v skladu z normami v skupini, najpogostejši razlog za medvrstniško nasilje. »To so lahko tudi mladostniki, ki na kakršenkoli način izstopajo – se drugače oblačijo ali so drugačni po zunanjih značilnostih.«
Medvrstniško nasilje policija sicer definira kot vsako obliko nasilja ene osebe ali skupine nad vrstnikom. Lahko je enkratno, večinoma pa gre za sistematično, dolgotrajno, načrtovano nasilje zoper vrstnika.
Lani je bilo kaznivih dejanj, v katerih je bila oškodovana vsaj ena mladoletna oseba, osumljenec pa je bil fizična oseba, stara od 14 do 18 let, 308, letos do konca aprila pa že 160.
Poslanko Anjo Bah Žibert smo seznanili z ugotovitvami. Njen odziv bomo objavili, ko ga prejmemo.
SKLEP
Poslanka SDS Anja Bah Žibert je v poslanskem vprašanju, ki ga je 8. maja naslovila na vlado, zatrdila, da verjetnost nasilnih dejanj povečujejo fotografije otrok v vojaških oblačilih in z lesenim orožjem. Priložila je tudi tri fotografije.
Prva fotografija je nastala januarja letos na slovesnosti ob obletnici dražgoške bitke v Dražgošah. Drugo fotografijo je leta 2019 objavilo Športno in kulturno-umetniško društvo Kavče po predstavi Kurirčkova pošta. Tretja fotografija je nastala med uprizoritvijo učne ure iz prejšnjega stoletja ob odprtju Kraške šole Škrbina.
Profesorica na ljubljanski filozofski fakulteti Sonja Pečjak meni, da tovrstne fotografije same po sebi ne povečujejo nasilja. Asistentka Tina Pirc z iste fakultete je poudarila, da je najpogostejši razlog za medvrstniško nasilje vedenje otroka, ki ni v skladu z normami v skupini. Katja Košir z mariborske filozofske fakultete pa, da je treba pri medvrstniškem nasilju upoštevati številne dejavnike na ravni družbe, šole, družine in posameznega učenca.
Trditev poslanke, da objavljene fotografije povečujejo verjetnost za nasilje, ne drži.
Ker je Bah Žibertova fotografije uporabila tako, da lahko privedejo do nepravilnih zaključkov, njeno trditev označujemo za manipulativno.
Parlamentarka
Posebna rubrika projekta Razkrinkavanje.si, ki se osredotoča na izjave poslancev in drugih nosilcev politične moči. Prizadevanja za izkoreninjenje lažnih informacij in zavajajočih ali neutemeljenih navedb je namreč treba usmeriti tudi v predstavnike oblasti, saj imajo od teh največ koristi. Nenazadnje pa nosijo tudi večjo odgovornost za javno izrečene trditve in obljube.
Manipulacija
Objava, ki uporablja točne podatke, vendar jih pojasnjuje na zavajajoč način, tako da pripeljejo do napačnih ali nepravilnih zaključkov. Gre za izkrivljanje dejstev.
Ne drži
Objava, o kateri smo na podlagi neodvisne preverbe dejstev ugotovili, da ni resnična. Oznako uporabljamo za trditve, pri katerih ni mogoče zanesljivo dokazati, da je avtor napačne informacije širil načrtno, je pa očitno, da ni šlo za nenamerno napako.
Vsebina je del projekta, ki ga sofinancira EMIF.
Za vse vsebine projekta so odgovorni avtorji ter tako ne odražajo nujno stališča EMIF in partnerjev, fundacije Calouste Gulbenkian in Evropskega univerzitetnega inštituta.
Vsebina je del projekta Adria Digital Media Observatory (ADMO).