Povezovanje splava z rakom dojke je zavajajoče
Avtorica: Nina Rozman
TRDITEV
»Medicinski podatki v naših revijah so jasno nakazovali nevarne stranske učinke splava ter njegovo povezavo z duševnimi boleznimi, prezgodnjim porodom in rakom na dojkah.«
OCENA
IZVIRNA OBJAVA
Po podatkih NIJZ je leta 2021 dovoljeni splav v Sloveniji opravilo 2926 žensk. Foto: Bor Slana/STA
Portal Aleteia.org je 13. februarja poročal o ameriškem ginekologu in porodničarju Johnu Bruchalskem, ki se »zavzema za življenje«. Gre za prevod in priredbo prispevka ameriške različice Aleteie. Bruchalski je v njem med utemeljevanjem, zakaj je leta 1989 prenehal opravljati splave, trdil, da so medicinski podatki v ameriških revijah »jasno nakazovali nevarne stranske učinke splava ter njegovo povezavo z duševnimi boleznimi, prezgodnjim porodom in rakom na dojkah«.
Predstojnik kliničnega oddelka za perinatalogijo na ginekološki kliniki UKC Ljubljana Gorazd Kavšek je za Razkrinkavanje.si pojasnil, da medicinski splavi nimajo nevarnih stranskih učinkov, če pri posegu ne pride do zapletov, kar je odvisno od strokovnosti in veščine izvajalcev posega. Ob tem je opozoril, da v zadnjem desetletju splave večinoma opravljajo z zdravili, pri čemer je zapletov še manj.
Po Kavškovih besedah v medicini okoli leta 1989 ni bilo jasnega soglasja o tem, ali je prezgodnji porod eden od negativnih stranskih učinkov medicinskega splava.
Po njegovi oceni dejstvo, da je ženska opravila medicinski splav, načeloma ne povečuje tveganja, da bo kasneje prezgodaj rodila. Tveganje za prezgodnji porod po opravljenem medicinskem splavu je odvisno od tega, ali ima ženska možnost splav opraviti na strokovno neoporečen in varen način, je pojasnil.
Kavšek je o povezavi med medicinskim splavom in rakom dojke dejal, da so nekateri tipi raka dojke povezani z nosečnostjo in dojenjem.
Ženska, ki se ne odloči za nosečnost, ima zato nekoliko večje tveganje za razvoj raka dojke. O povezavi med umetno prekinitvijo nosečnosti in rakom dojke bi torej lahko govorili le v smislu, da ženska zaradi prekinitve nosečnosti ni več noseča in nima zaščitnega mehanizma, ki se pojavi med nosečnostjo in dojenjem.
Ob tem je opozoril, da je poudarjanje takšne povezave nekorektno, saj »posega v mnoge človekove pravice in po nepotrebnem namiguje, da je umetna prekinitev nosečnosti krivec za raka dojke«. Gre za zavajanje, ki ga nasprotniki svobodnega odločanja o rojstvu otrok »jemljejo kot dokaz o koristnosti nenehnega rojevanja in dojenja, v nasprotovanju možnosti prekinitve nosečnosti pa vidijo le korist«.
Kar zadeva vpliv splavov na duševno zdravje žensk, je dejal, da neželene nosečnosti povzročajo čustveno stisko ter da je njihov vpliv odvisen tudi od tega, kako določena družba sprejema spontani ali medicinski splav in kakšne podporne mehanizme je določeno okolje razvilo zanje.
Psihiatrinja Tea Terzič z univerzitetne psihiatrične klinike Ljubljana je za Razkrinkavanje.si pojasnila, da statističnih in znanstvenih podatkov iz obdobja okoli leta 1989, ki bi jasno potrjevali povezavo splava z duševnimi boleznimi, ni dovolj.
Po njenih besedah se po trenutnih znanstvenih ugotovitvah zaradi splava duševne bolezni ne razvijejo, lahko pa se okrepijo simptomi že prej prisotne duševne bolezni. Pojavijo se različne čustvene posledice, žalovanje in prilagoditvena motnja. Ob tem je poudarila, da se čustvene spremembe pri ženskah lahko pojavijo tako pri medicinskem kot spontanem splavu.
Italijanska strokovnjaka za neonatologijo in reproduktivno medicino sta v preglednem članku, ki je bil leta 2013 objavljen v recenzirani reviji Psychiatry and Clinical Neurosciences, ugotovila, da je medicinski splav dejavnik tveganja za poznejšo duševno bolezen.
Toda takšno tveganje predstavljata tudi spontani splav ali rojstvo nenačrtovanega otroka. Tveganje za razvoj duševne bolezni je pri umetni prekinitvi nosečnosti po njunih ugotovitvah »večje oziroma podobno« kot pri spontanem splavu ali rojstvu nenačrtovanega otroka.
Junija lani je ameriško psihološko združenje (APA) objavilo, da splav ni povezan s težavami v duševnem zdravju. V prispevku so navedli, da so obsežne longitudinalne in mednarodne študije pokazale, da opravljanje splava ne poveča tveganja za depresijo, anksioznost ali samomorilne misli.
»Pomembno je, da ljudje vedo, da splav ne povzroča težav z duševnim zdravjem,« je za APA poudarila Debra Mollen, profesorica svetovalne psihologije na ženski univerzi v Teksasu, ki preučuje splav in reproduktivne pravice. Dodala je, da so za duševno zdravje žensk škodljivi stigma okoli splava, pomanjkanje znanja o njem in pomanjkanje dostopa do splava.
Aleteia.org je spletni medij, ki objavlja v sedmih jezikih, tudi v slovenščini. Predstavlja se kot medij, ki »na vsakodnevna vprašanja in težave ponuja odgovore na temelju krščanskih vrednot«. Aleteia.org je profitna poslovna enota Fundacije za evangelizacijo prek medijev, ki je bila leta 2011 ustanovljena za spodbujanje navzočnosti Cerkve v medijih.
Po razvidu medijev je izdajatelj slovenske različice Aleteie podjetje Družina, ki je v lasti ljubljanske nadškofije ter koprske, murskosoboške, celjske in novomeške škofije. Družina med drugim izdaja tudi istoimenski katoliški tednik in revijo Cerkev danes, namenjeno pastoralnim delavcem slovenske Cerkve.
Portal Media Bias/Fact Check, ki se ukvarja z ocenjevanjem pristranskosti medijev, je mednarodni portal Aleteia označil za desnosredinski portal, ki le delno poroča na podlagi dejstev in ima močno desno usmerjena uredniška stališča in promovira psevdoznanost.
Aleteio smo seznanili z ugotovitvami Razkrinkavanja.si. Ko bomo prejeli odgovor, ga bomo objavili.
Portal Aleteia.org je objavil prispevek o ameriškem ginekologu in porodničarju Johnu Bruchalskem, ki je trdil, da so medicinski podatki v ameriških revijah »jasno nakazovali nevarne stranske učinke splava ter njegovo povezavo z duševnimi boleznimi, prezgodnjim porodom in rakom na dojkah«.
Ginekolog Gorazd Kavšek z UKC Ljubljana je dejal, da okoli leta 1989 v medicini ni bilo jasnega soglasja, da je prezgodnji porod negativni stranski učinek medicinskega splava. Pojasnil je, da dejstvo, da je ženska opravila medicinski splav, načeloma ne povečuje tveganja za prezgodnji porod, če je bil splav opravljen strokovno.
Kavšek je dejal, da so nekateri tipi raka dojke povezani z nosečnostjo in dojenjem, zato ima ženska, ki se ne odloči za nosečnost, večje tveganje za razvoj raka dojke.
Psihiatrinja Tea Terzič z univerzitetne psihiatrične klinike Ljubljana je pojasnila, da iz obdobja okoli leta 1989 nimamo dovolj podatkov, ki bi jasno potrjevali povezavo med splavom in duševnimi boleznimi. »Po trenutnih znanstvenih ugotovitvah se zaradi splava duševne bolezni ne razvijejo, lahko pa se okrepijo simptomi že prisotne duševne bolezni,« je dodala.
Trditev, da so medicinski podatki v ameriških revijah »jasno nakazovali nevarne stranske učinke splava ter njegovo povezavo z duševnimi boleznimi, prezgodnjim porodom in rakom na dojkah«, je po metodologiji Razkrinkavanja.si pristranska, saj je njen avtor selektivno predstavil zgolj tiste informacije, ki jih poudarjajo nasprotniki splava, pri tem pa je izpustil pomemben del drugih informacij.
SKLEP
Pristransko
Objava, iz katere je jasno razvidno, da razširja dejstva ali stališča posamezne interesne skupine, naj bo ta politična, gospodarska, kulturna ali kakšna druga. Gre za selektivno predstavitev informacij in izpuščanje drugih, da bi podprli določeno tezo. Informacije so sicer pogosto lahko točne, vendar ne prikazujejo celotne slike.
Vsi tipi razkrinkanih informacij
Dopolnilo, 1. 3.:
Po objavi članka se je odzvala urednica portala. Odgovorila je: »Hvala, ker ste se potrudili z iskanjem nasprotnih argumentov, a za našo zgodbo stojimo.«
