Po pojasnilih antropologinje Sare Pistotnik je bila pravica do splava v ruski državi uvedena kot del radikalnih rešitev po revoluciji, a je bila odločitev zanj tvegana, saj je lahko vodila do bolezni ali smrti, zato takratni postopek splava ni primerljiv z današnjim.
Večjega tveganja za pojavnost raka dojke nimajo le ženske, ki se odločijo za umetno prekinitev nosečnosti, temveč vse, ki niso noseče in ne dojijo, je pojasnil ginekolog Gorazd Kavšek z UKC Ljubljana.
Po podatkih nacionalnega inštituta za javno zdravje (NIJZ) je bilo v Sloveniji med letoma 1955 in 2020 opravljenih nekaj več kot 615 tisoč dovoljenih splavov.
Read MoreOmejevanje pravice oziroma dostopa do legalne in strokovne pomoči ženskam, ki želijo prekiniti nosečnost, lahko negativno vpliva na njihovo zdravje, so opozorili na NIJZ.
Read MoreTveganje za spontani splav je enako pri necepljenih in nosečnicah, ki so se proti covidu-19 cepile pred zanositvijo ali v prvih treh mesecih nosečnosti, je pojasnil predstojnik oddelka UKC Maribor za reproduktivno medicino in ginekološko endokrinologijo Milan Reljič.
Read MoreUstavna komisija je leta 1991 v predlogu ustave pojasnila, da njen 55. člen varuje tudi pravico žensk do umetne prekinitve nosečnosti.
Read MoreSo pa znani primeri neodgovornega in neprofesionalnega ravnanja.
Read More
