Predlog PKP10 ne uvaja podlage za obvezno cepljenje
Avtorica: Žana Erznožnik
TRDITEV
»Jasno je tudi, da bo s tem ustvarjena zakonska podlaga, da bo prvič v katerikoli zakon v Sloveniji zapisano obvezno cepljenje za vse državljane!«
OCENA
IZVIRNA OBJAVA
Ustanovitelj društva Lipa, ki je izdajatelj portala Pravda.si, na katerem med drugim objavljajo prispevke o domnevni nesmiselnosti cepljenja proti covidu-19, je vodja tako imenovane Štajerske varde Andrej Šiško. Foto: Anže Malovrh/STA
Na portalu Pravda.si so 28. novembra poročali o predlogu desetega protikoronskega zakona (PKP10), ki ga je vlada potrdila deset dni prej. Državni zbor bo o njem odločal danes. Portal je poročal, da bo vlada s sprejetjem PKP10 prvič v zgodovini uzakonila obvezno cepljenje za vse državljane.
Na portalu so za Razkrinkavanje.si pojasnili, da v prispevku niso trdili, da predlog PKP10 predvideva uvedbo obveznega cepljenja: »Tega ne uvaja PKP10, marveč bo to urejal zakon, ki bo sprejet v prihodnosti (v kolikor bo).« Po njihovem mnenju bo to najverjetneje novela zakona o nalezljivih boleznih (ZNB). Zakaj tako menijo, niso pojasnili.
Pravijo, da PKP10 »utrjuje pot do obveznega cepljenja«, saj »nedvomno uvaja« zakonsko vladanje z odloki.
Predlog PKP10 med drugim predvideva, da lahko vlada na podlagi ocene strokovne skupine ministrstva za zdravje pogojuje zbiranje, opravljanje dela, uresničevanje verske svobode ter izvedbo storitev in prodajo blaga. Pri tem lahko od državljanov zahteva upoštevanje higiensko-varnostnih ukrepov, dokazovanje imunosti ali neokuženosti in posredovanje osebnih podatkov osebam, ki izvajajo nadzor nad spoštovanjem določb PKP10. Predvidene globe so od 400 do 4000 evrov za fizične ter od 4000 do 100.000 evrov za pravne osebe.
Profesorica na ljubljanski pravni fakulteti in nekdanja ustavna sodnica Dragica Wedam Lukić je za Razkrinkavanje.si ocenila, da je domneva, da bo s sprejetjem PKP10 ustvarjena zakonska podlaga za vpis obveznega cepljenja v neki drug zakon v prihodnosti, nesmiselna. Posamezni zakon namreč ne more biti podlaga za sprejetje drugega zakona in na to ne more vplivati, saj poznejši zakon razveljavlja prejšnjega.
Pojasnila je še, da v predlogu PKP10 ni določbe, ki bi vlado pooblaščala, da vlada z odloki. Če bi jo, bi bilo to neustavno.
»Za trditev, da PKP10 to 'nedvomno uvaja', nisem našla v besedilu nobene podlage. Gre le za sklepanje, ki z uvedbo obveznega cepljenja nima nobene zveze, saj ga zakon ne uvaja,« je še pojasnila Wedam Lukićeva.
Tudi po mnenju Katarine Emeršič Polić iz odvetniške pisarne Pirc Musar in Lemut Strle, ki se med drugim ukvarja z medicinskim pravom, PKP10 ne uvaja vladanja z odloki. Kaj lahko vlada ureja z odloki, je namreč že določeno v zakonu o vladi.
Odškodnina za poškodbe po neobveznem cepljenju
Avtor prispevka na portalu Pravda.si je še trdil, da PKP10 odpira pot do uvedbe obveznega cepljenja za vse. Toda predlog tega zakona predvideva le, da bodo osebe, ki so zaradi cepljenja proti covidu-19 resno in trajno zbolele, oziroma svojci oseb, ki so zaradi cepljenja umrle, upravičeni do denarne odškodnine. V tem delu napotuje na zakon o nalezljivih boleznih, ki predvideva povračilo škode po obveznem cepljenju za druge bolezni.
»To ne pomeni, da bo zdaj uzakonjeno obvezno cepljenje, temveč predlog zakona le napotuje na predpis, ki ureja odškodninsko odgovornost pri obveznem cepljenju,« je opozorila Emeršič Polićeva. Če PKP10 ne bi napotoval na ZNB, bi morali postopke za pridobitev odškodnine in njeno višino določiti v tem zakonu.
Za uvedbo obveznega cepljenja proti covidu-19 bi bilo treba popraviti zakon o nalezljivih boleznih, ki je bil prvič sprejet leta 1995, saj ta določa obvezno cepljenje za bolezni, kot so rdečke in hepatitis B, je pojasnila Emeršič Polićeva.
Portal povezan z Andrejem Šiškom
Portal Pravda.si poroča o epidemiji in cepljenju, prav tako o politiki, v nekaterih prispevkih pa predstavlja tudi ustanovitelja neparlamentarne politične stranke Zedinjena Slovenija in vodjo Štajerske varde Andreja Šiška.
Domena je bila registrirana konec junija lani, njena lastnica je Barbara Kolmanič.
Medij izdaja Zavod za javno predstavljanje slovenske kulture Lipa Maribor, katerega ustanovitelja sta po podatkih Ajpesa Šiško in Monika Žunkovič.
Zavodu in portalu Pravda.si smo poslali tudi prošnjo za odziv na ugotovitev, da predlog PKP10 ne daje zakonske podlage za uvedbo obveznega cepljenja z drugim zakonom v prihodnosti. Objavili ga bomo, če ga prejmemo.
SKLEP
Na spletnem portalu Pravda.si so 28. novembra poročali, da bo s sprejetjem predloga desetega protikoronskega zakona oziroma PKP10 ustvarjena zakonska podlaga za uzakonitev obveznega cepljenja, češ da zakonski predlog tlakuje pot do njegove uvedbe, saj »nedvomno uvaja« zakonsko vladanje z odloki.
Za Razkrinkavanje.si so sicer pojasnili, da niso mislili, da PKP10 uvaja obvezno cepljenje, temveč da predstavlja zakonsko podlago, da bo v prihodnosti z nekim drugim zakonom uvedeno obvezno cepljenje za vse državljane.
Predlog PKP10 med drugim predvideva, da lahko vlada na podlagi ocene strokovne skupine ministrstva za zdravje začasno pogojuje zbiranje, opravljanje dela ter izvedbo storitev in prodajo blaga.
Po oceni odvetnice Katarine Emeršič Polić predlog PKP10 ne uvaja vladanja z odloki, saj zakon o vladi izrecno predpisuje, kdaj lahko vlada sprejema določene akte. Poleg tega ne predvideva uvedbe obveznega cepljenja, temveč uvedbo denarne odškodnine za morebitne oškodovance prostovoljnega cepljenja ali zdravila za zdravljenje covida-19.
Nekdanja ustavna sodnica Dragica Wedam Lukić je pojasnila, da v pravu velja načelo, da poznejši zakon razveljavi prejšnjega, tako PKP10 ne more biti podlaga za sprejetje nekega drugega zakona in ne more vplivati na njegovo vsebino. Po njeni oceni je trditev, da PKP10 uvaja podlago za uvedbo obveznega cepljenja, le sklepanje brez podlage v besedilu zakonskega predloga.
Trditev, da PKP10 uvaja zakonsko podlago, da bo prvič v katerikoli zakon v Sloveniji zapisano obvezno cepljenje za vse državljane, ne drži.
Ne drži
Objava, o kateri smo na podlagi neodvisne preverbe dejstev ugotovili, da ni resnična. Oznako uporabljamo pri preverjanju izjav in krajših trditev, ki se pojavljajo na družbenih omrežjih in v javnem prostoru, ter za pregled uresničevanja obljub politikov in drugih javnih osebnosti.
