Dnevnik in Odmevi niso izgubili 250.000 gledalcev
Avtorica: Žana Erznožnik
TRDITEV
Kakšna ideja, kako do 250.000 gledalcev Odmevov, ki ste jih izgubili v teh letih?
OCENA
IZVIRNA OBJAVA
Poslanka SDS Alenka Jeraj je na twitterju kritizirala padec gledanosti Odmevov in Dnevnika. Foto: Tamino Petelinšek/STA
»Kakšna ideja, kako do 250.000 gledalcev Odmevov, ki ste jih izgubili v teh letih?« je 26. novembra tvitnila poslanka SDS Alenka Jeraj. Odzvala se je na tvit voditelja Odmevov Igorja Berganta, ki se je spraševal, ali uradni twitter profil RTVS »po novem očitno uporabljamo tudi za širjenje satiričnih vsebin v slogu časa in prostora rajnke Sovjetske zveze«.
V poslanski skupini SDS so za Razkrinkavanje.si pojasnili, da se je Alenka Jeraj v svoji izjavi sklicevala na trditev vršilca dolžnosti direktorja Televizije Slovenija Valentina Areha, ki je po njihovi interpretaciji dejal, da sta oddaji Odmevi in Dnevnik od leta 2003 izgubili 250 tisoč ali polovico nekoč zvestih gledalcev.
Areh se je 26. novembra odzval na izjavo, v kateri so sodelavci ZRC SAZU podprli kolektiv informativnega programa TV Slovenija, ki je bil kritičen do tedaj napovedanih sprememb programsko-produkcijskega načrta za leto 2022. Programski svet RTV Slovenija je načrt, ki med drugim predvideva ukinitev zunanjepolitične oddaje Globus ter skrajšanje oddaj Prvi dnevnik in Odmevi, potrdil 29. novembra.
Vršilec dolžnosti direktorja je v odzivu med drugim napisal, da sta letos najpomembnejši oddaji TVS, Dnevnik in Odmevi, imeli rekordno nizko gledanost, sicer pa sta od leta 2003 izgubili »kar 250.000 gledalcev ali polovico deleža vseh gledalcev pred televizijskimi ekrani«.
To ne pomeni polovico nekoč zvestih gledalcev, kot so nam pojasnili v SDS, temveč polovico deleža vseh gledalcev pred televizijskimi ekrani.
Po podatkih družbe AGB Nielsen, ki so jih Razkrinkavanju.si posredovali z RTVS, je televizijske programe novembra letos med 7. in 23. uro v povprečju spremljalo 447.600 gledalcev, starejših od štirih let.
Dnevnik je leta 2003 v povprečju gledalo dobrih 222 tisoč oziroma 11,8 odstotka gledalcev, kaže letno poročilo RTVS za to leto, Odmeve pa nekaj več kot 189 tisoč gledalcev oziroma 10,1 odstotka. V seštevku je tako oddaji povprečno spremljalo dobrih 411 tisoč gledalcev.
Od januarja do konca novembra letos je oddaji Odmevi in Dnevnik po podatkih RTVS v povprečju spremljalo slabih 244 tisoč gledalcev, to je dobrih 168 tisoč manj kot leta 2003. Gledanost teh informativnih oddaj se je od takrat znižala za 40,8 odstotka, a ne za 250.000 gledalcev, kot je tvitnila Jerajeva.
Letos do vključno novembra je bila povprečna gledanost Odmevov skoraj petodstotna, Dnevnika pa 7,9-odstotna. Poleg tega je Areh primerjal podatke od letošnjega januarja do konca novembra s celoletnimi podatki v letu 2003.
Gledanost TV-novic po svetu upada
Areh je v odzivu na izjavo ZRC SAZU poudaril tudi visoko gledanost konkurenčnih informativnih oddaj: »Hkrati konkurenčni informativni oddaji 24UR in 24UR zvečer komercialne televizije Pop TV dosegata rekordno gledanost.«
Profesor novinarstva s fakultete za družbene vede Igor Vobič je opozoril, da je ozkogledno ocenjevati pomen javnega televizijskega novinarstva »zgolj skozi prizmo meritev gledanosti tradicionalne televizije«. Tega v digitalni dobi namreč ne odražajo meritve gledanosti, ki so jih razvile komercialne televizije, temveč vzpostavljanje stikov z gledalci kot državljani, ki jih uredništva premišljeno prilagajajo različnim skupinam.
Pojasnil je, da številne analize kažejo na mednarodni trend upadanja gledanosti televizijskih programov, še posebej televizijskih novic in še zlasti med mladimi. Navedel je analizo Reutersovega inštituta za raziskovanje novinarstva pri oxfordski univerzi iz leta 2016, ko so že zaznali ta trend. Toda prav tako so ugotovili, da vedno več ljudi informacije pridobiva v spletnih videih, pogosto na poziv in prek mobilnih naprav.
Po Vobičevi oceni spremembe programsko-produkcijskega načrta RTVS teh dolgoročnih izzivov ne rešujejo, temveč so predvideni krajšanje, odpravljanje in premikanje oddaj ter preoblikovanje drugega programa, kar napoveduje zaostritev tekme za gledalce, ki je značilna predvsem za komercialne medije. Poleg tega bodo spremembe povzročile eksperimentiranje pred parlamentarnimi in predsedniškimi volitvami, kar bo vplivalo na mnenjske procese volivcev, še meni Vobič.
RTVS in poslansko skupino SDS smo prosili za odziv na naše ugotovitve. Objavili jih bomo, ko jih prejmemo.
SKLEP
Poslanka SDS Alenka Jeraj je 26. novembra v tvitu voditelja Odmevov na TVS vprašala, ali ima kakšno idejo, kako do 250.000 gledalcev, ki so jih izgubili v zadnjih letih. Po pojasnilih poslanske skupine SDS se je sklicevala na izjavo vršilca dolžnosti direktorja javne televizije Valentina Areha, ki je po njihovih navedbah dejal, da sta oddaji Odmevi in Dnevnik od leta 2003 izgubili 250 tisoč ali polovico nekoč zvestih gledalcev.
Areh je 26. novembra res sporočil, da sta od leta 2003 najpomembnejši informativni oddaji TVS, Dnevnik in Odmevi, izgubili kar 250 tisoč gledalcev. Ni pa dejal, da sta izgubili polovico nekoč zvestih gledalcev, temveč polovico deleža vseh gledalcev pred televizijskimi ekrani.
Toda leta 2003 je oddaji povprečno spremljalo 411.700 gledalcev, letos do konca novembra pa 243.600. To je 168.100 oziroma 40,8 odstotka gledalcev manj kot leta 2003.
Trditev, da sta oddaji TVS Odmevi in Dnevnik od leta 2003 izgubili 250.000 gledalcev, ne drži.
Parlamentarka
Posebna rubrika projekta Razkrinkavanje.si, ki se osredotoča na izjave poslancev in drugih nosilcev politične moči. Prizadevanja za izkoreninjenje lažnih informacij in zavajajočih ali neutemeljenih navedb je namreč treba usmeriti tudi v predstavnike oblasti, saj imajo od teh največ koristi. Nenazadnje pa nosijo tudi večjo odgovornost za javno izrečene trditve in obljube.
Ne drži
Objava, o kateri smo na podlagi neodvisne preverbe dejstev ugotovili, da ni resnična. Oznako uporabljamo pri preverjanju izjav in krajših trditev, ki se pojavljajo na družbenih omrežjih in v javnem prostoru, ter za pregled uresničevanja obljub politikov in drugih javnih osebnosti.
