Oglaševanje prehranskega dopolnila vodi tudi do članov SDS
Avtorica: Zala Čas
TRDITEV
»Analiza uradnih podatkov s projekcijo je razkrila, da je tovrsten način komunikacije manipulacija. V kolikor bi se starejše paciente sprejemalo na enote intenzivne nege enako, kot se sprejema mlajše paciente, bi bilo razmerje med cepljenimi in necepljenimi na intenzivni negi podobno, kot je na navadnih oddelkih.«
OCENA
IZVIRNA OBJAVA
TUŠIRANKA
Na portalu Neodvisni mediji so 12. novembra objavili prispevek, v katerem so na podlagi lastne analize trdili, da ministrstvo za zdravje in nacionalni inštitut za javno zdravje (NIJZ) manipulirata z uradnimi podatki o hospitaliziranih zaradi covida-19. Objavili so tudi tvit vlade o stanju v bolnišnicah 9. novembra, v katerem je ta sporočila, da je 81 odstotkov bolnikov na oddelkih za intenzivno terapijo necepljenih.
»V kolikor bi starejše paciente sprejemali na enote intenzivne nege tako, kot sprejemajo mlajše paciente, bi bilo razmerje med cepljenimi in necepljenimi na intenzivni negi podobno, kot je na navadnih oddelkih,« so trdili na portalu Neodvisni mediji.
V prispevku so namreč zapisali, da v bolnišnicah starejših bolnikov ne zdravijo na oddelkih za intenzivno terapijo, saj da jih večina umre na navadnih oddelkih. Za starejše bolnike so označili tiste nad 65 let, ki naj bi predstavljali 80 odstotkov hospitalizacij med polno cepljenimi, čeprav bi jih moralo cepivo, kot so poročali, prav pred tem ščititi.
Analizirali so podatke iz sistema Episari, v katerem NIJZ spremlja hospitalizacije zaradi resne akutne okužbe dihal, za obdobje od 2. avgusta do 7. novembra. Ugotovili so, da večina starejših od 65 let umre na navadnih oddelkih.
Toda v sistemu Episari ne beležijo podatkov o tem, ali je bolnik umrl na navadnem ali intenzivnem oddelku.
Za mnenje smo prosili skupino Covid-19 sledilnik, kjer so pojasnili, da na podlagi podatkov o umrlih na oddelkih, ki jih imajo, ni mogoče izračunati deleža v določeni starostni skupini na določenem oddelku. Po teh podatkih sicer na navadnih oddelkih res umre 65 odstotkov vseh covidnih bolnikov, »zelo verjetno pa je tudi, da je delež umrlih na navadnih oddelkih višji v skupini starejših od 65 let«.
Razmerja med cepljenimi in necepljenimi ni mogoče napovedati
Če bi na oddelkih za intenzivno terapijo zdravili več starejših pacientov, bi se razmerje med cepljenimi in necepljenimi na oddelkih spremenilo, so še domnevali na portalu Neodvisni mediji.
Na Sledilniku menijo, da na portalu te trditve niso podprli s številskimi argumenti, temveč so zgolj predstavili možnost za izračun razlike med deleži cepljenih na bolnišničnih intenzivnih in navadnih oddelkih, pri tem pa niso upoštevali, da je cepivo različno učinkovito pri preprečevanju hospitalizacij oziroma potrebe po intenzivni terapiji.
Menijo, da je portal predstavil hipotetični scenarij, ki v praksi ni realen, saj denimo napotitev na oddelek intenzivne terapije ni odvisna od starosti, marveč od strokovne presoje zdravnika. Uporaba hipotetičnega scenarija za podkrepitev statističnega argumenta brez pojasnil je po njihovi oceni zavajajoča.
Tudi razmerje med cepljenimi in necepljenimi je, opozarjajo, v kateremkoli vzorcu populacije »močno odvisno od starostne strukture populacije«, saj so med njimi zelo velike razlike v precepljenosti. Pojasnili so, da je to razmerje slab pokazatelj učinkovitosti cepljenja, če hkrati ne upošteva deleža precepljenosti celotne populacije.
Strinjali so se, da »se delež necepljenih viša, če iz statističnega vzorca izločimo najbolj precepljene starostne skupine, težko pa na pamet sklepamo, ali bo rezultat podoben ali ne«. Toda pri tem je treba upoštevati, da se starostna struktura pacientov na navadnih oddelkih in oddelkih za intenzivno terapijo tudi sicer razlikuje, saj med sprejetimi na zadnje oddelke ni nizek le delež starejših od 75 let, ampak tudi delež mlajših od 55 let, ki so manj precepljeni od najstarejših. Z njihovo izločitvijo iz statističnega vzorca se tako zniža tudi delež necepljenih na oddelkih za intenzivno terapijo.
»Kateri od obeh učinkov bi v hipotetičnem scenariju prevladal, je nemogoče napovedati samo z razmislekom in logičnim sklepanjem,« so strnili.
Analizirali so tudi podatke o (ne)cepljenih na obeh vrstah oddelkov v razmerju do učinkovitosti cepljenja in ugotovili, da bi cepljeni bolniki na oddelkih intenzivne terapije – če cepljenje ne bi bilo učinkovito – predstavljali kar tri četrtine vseh namesto tretjino, kolikšen je delež danes: »To pomeni, da je v EIT [enote intenzivne terapije] sprejetih približno sedemkrat manj cepljenih bolnikov, kot bi jih pričakovali, če cepivo ne bi učinkovalo.«
Vodja oddelka za intenzivno terapijo na ljubljanski infekcijski kliniki Matjaž Jereb je za Razkrinkavanje.si poudaril, da vse bolnike s covidom-19 obravnavajo enako, ne glede na starost. Vendar pa na oddelku ne sprejemajo bolnikov, ki imajo hudo kronično bolezen in so šibkejši zaradi starosti, saj bi intenzivno zdravljenje praviloma povzročilo škodo njihovim vitalnim organom.
Vasja Vehovar s centra za družboslovno informatiko pri fakulteti za družbene vede je za Razkrinkavanje.si opozoril, da zaradi medijskega in vladnega poročanja zgolj o združenih podatkih za celotno populacijo obstaja nevarnost, da bo analiza posameznih podatkov znotraj populacije pokazala drugačno učinkovitost cepiva.
Skliceval se je na članek Covid-19 sledilnika o statističnem paradoksu, po katerem je lahko izračunani učinek neke spremenljivke v analizi podatkov za celotno populacijo zaradi razlik med njenimi podskupinami zavajajoč, denimo učinek cepljenja.
Neregistrirani medij s spornimi oglasi
Portal Neodvisni mediji ni vpisan v razvid medijev ministrstva za kulturo. Izdajatelj takega medija po zakonu o medijih ne sme razširjati programskih vsebin, med katere sodijo tudi informacije, ki se razširjajo z namenom množičnega komuniciranja.
Na ministrstvu so pojasnili, da doslej niso prejeli vloge za vpis portala v razvid medijev. Po prejemu novinarskih vprašanj Razkrinkavanja.si pa so napovedali, da bodo zadevo predali v obravnavo inšpektoratu za medije.
Na portalu Neodvisni mediji za Razkrinkavanje.si niso hoteli razkriti, kdo je ustvaril portal in kdo je odgovorni urednik medija. Med drugim so sporočili, da vsebine ustvarjajo novinarski kolegi, ki so zaposleni v večjih slovenskih medijih in bi lahko bili zaradi razkritja izpostavljeni šikaniranju in diskriminaciji.
(Zahtevali so, da odgovore objavimo v celoti, čemur uredništvo ni moglo ugoditi, saj delo novinarjev po zakonu o medijih usmerja urednik.)
Ko smo portal soočili z ugotovitvami Razkrinkavanja.si, so pojasnili, da razumejo strokovne razlage o dodatni škodi, ki bi jo lahko starejšim bolnikom s covidom-19 povzročilo intenzivno zdravljenje. V prispevku so želeli dokazati, da način komunikacije medijev, politikov in stroke »ni korekten in transparenten in je zato lahko za marsikoga zavajajoč«, toda cepljenju ne nasprotujejo in zagovarjajo vse smiselne epidemiološke ukrepe.
Na naše dodatno vprašanje, zakaj portal ni vpisan v razvid medijev, še niso odgovorili.
Na portalu so še 12. novembra ob obravnavanem prispevku oglaševali izdelke Rens za razstrupljanje, med katerimi je denimo protokol za razstrupljanje, ki naj bi deloval kot dodatna zaščita pred virusi, tudi covidom-19, ali kot pomoč pri prebolevanju okužbe oziroma regeneraciji telesa po njej.
Ti so sicer naprodaj v spletni trgovini Rensnaturals, kjer med drugim prodajajo prehransko dopolnilo za razstrupljanje pri obolelih za rakom po cenah od 79 do 132 evrov za 10-mililitrsko stekleničko. Naprodaj so tudi kapljice »za razstrupljanje telesa za najmlajše« s težo nad pet kilogramov, in sicer v cenovnem razponu od 99 do 248 evrov za stekleničko.
Ob izdelkih Rens, namenjenih rakavim bolnikom, je, preden smo spletni trgovini poslali novinarska vprašanja, pisalo, da je njihova osnova olje mareličnih jedrc, ki naj bi pomagalo »pri preprečevanju in nadaljnjem razvoju raka, saj vsebuje laetril oziroma amigdalin, ki ga poznamo tudi pod imenom vitamin B17«. Izdelki sicer vsebujejo alge, naravni rastlinski kloforil in organsko žveplo MSM.
Po prejemu vprašanj Razkrinkavanja.si so trditev spremenili, tako zdaj v opisu piše, da olje pomaga omejevati »razvoj nekaterih bolezni«.
V informaciji nacionalnega inštituta za javno zdravje o uživanju jedrc mareličnih koščic in tveganjih za zdravje navajajo, da te vsebujejo visoke vrednosti amigdalina, ki sodi med cianogene glikozide, ki so v naravi zelo razširjeni. Toda ob njihovem zaužitju se zaradi delovanja encimov v telesu sprosti cianovodikova kislina oziroma njen anion cianid, ki je zelo strupen, opozarjajo na NIJZ. Za Razkrinkavanje.si so poudarili, da je trženje prehranskih dopolnil Rens zaradi vsebnosti mareličnih jedrc lahko tvegano za zdravje ljudi. Za presojo varnosti teh izdelkov bi morali vedeti, koliko cianida vsebujejo, so dodali.
Tudi na onkološkem inštitutu v Ljubljani so za Razkrinkavanje.si opozorili, da je »amigdalin prehransko dopolnilo, ki je lahko tudi toksično, saj se lahko pretvori v cianid«. Pojasnili so, da protitumorska učinkovitost amigdalina v kliničnih študijah še ni bila dokazana.
Inšpektorat bo ukrepal
Prehranska dopolnila Rens prodaja podjetje Rens Vit, ki ga je leta 2017 ustanovila družba Sinergo, ki se ukvarja z ustanavljanjem podjetij, še istega leta pa ga je prevzela družba Rens Vit, d. o. o., iz Skopja.
Po podatkih slovenskega in makedonskega sodnega registra sta v podjetjih Rens Vit v Sloveniji in Severni Makedoniji kot direktorica in prokurist oziroma kot ustanovitelja udeležena Nina in Zoran Dernovšek.
Dernovšek je v spletni trgovini predstavljen kot raziskovalec in izumitelj prehranskih dopolnil Rens, sicer pa je avtor več strokovnih člankov s področja obramboslovja. Po navedbah vladnega urada za komuniciranje je eden od osamosvojiteljev Slovenije, saj je leta 1991 nad Igom sestrelil helikopter Jugoslovanske ljudske armade. Takrat naj bi se ga prijel vzdevek Raketka. Leta 2006 je na listi Zveze neodvisnih Slovenije kandidiral za župana mestne občine Ljubljana, leta 2011 pa na državnozborskih volitvah na listi SMS Zeleni.
Aprila lani je Dernovšek v intervjuju za makedonski portal Inovativnost izjavil, da je izdelek Rens navedel med »rešitvami za zaščito pred covidom-19«. Infektolog z ljubljanskega kliničnega centra Tomaž Vovko je za Razkrinkavanje.si dejal, da s prehranskimi dopolnili Rens, ki naj bi se uporabljala kot zaščita pred covidom-19, ni seznanjen.
V spletni trgovini Rensnaturals so na vprašanja Razkrinkavanja.si o oglaševanju izdelkov Rens na portalu Neodvisni mediji odgovorili, da jih oglašujejo izključno prek Googlove oglasne mreže, zato nimajo vpliva na to, kje se oglasi prikazujejo. V sporočilu se niso podpisali, so pa zatrdili, da izdelke oglašujejo v skladu s pravilnikom o prehranskih dopolnilih in da imajo vse potrebne certifikate o njihovi varnosti.
Nina in Zoran Dernovšek se na naša vprašanja nista odzvala.
Na zdravstvenem inšpektoratu so za Razkrinkavanje.si pojasnili, da ima Rens Vit dovoljenje za prodajo prehranskih dopolnil, saj ima skladno s predpisi registriran živilski obrat. So pa podjetju leta 2018 prepovedali predstavljanje prehranskih dopolnil Rens s pripisovanjem lastnosti preprečevanja, zdravljenja ali ozdravljenja bolezni pri ljudeh, kar je v nasprotju s pravilnikom o prehranskih dopolnilih. Na odločbo se je podjetje pritožilo, a neuspešno, zato je sprožilo upravni spor, v katerem pa sodišče še ni odločilo.
Na inšpektoratu bodo na podlagi novinarskih vprašanj Razkrinkavanja.si o oglaševanju prehranskih dopolnil Rens zoper podjetje Rens Vit spet uvedli inšpekcijski postopek.
Izdelavo spletne trgovine Rensnaturals je sofinanciral slovenski podjetniški sklad. Soočili smo ga z ugotovitvami o prehranskih dopolnilih Rens, a teh niso hoteli komentirati. Pojasnili so, da ne presojajo posameznih vsebin prijaviteljev na javne pozive, temveč pogoje in upravičenost stroškov prijave.
Kapljice tudi proti avtizmu
Na spletnem mestu Protocolrens.org, ki ga je Dernovšek v intervjuju za makedonski medij označil za svojega, je predstavljen tudi način uporabe rensa za zdravljenje avtizma.
Toda vodja ambulante za avtizem na ljubljanskem kliničnem centru Jerneja Maček je za Razkrinkavanje.si pojasnila, da zdravila za avtizem ni, se pa uporabljajo različna zdravila za zdravljenje pridruženih motenj: »Prehranska dopolnila Rens nimajo znanstveno podprtih dokazov, da so učinkovita pri zdravljenju, tako da jih uradna medicina ne priporoča.«
Prehransko dopolnilo Rens smo med drugim našli v spletni trgovini portala Avtizemgovori.si, ki ga upravlja MDC Media, podjetje, ki upravlja tudi spletno trgovino Rensnaturals. Lastnik MDC Medie je AZ Invest, katerega lastnik je Aleksander Žišt, odgovorni urednik portala Avtizem govori. Portal je vpisan v razvid medijev, njegova prispevka so povzeli tudi Neodvisni mediji.
Žišt je nekdanji direktor Radia Center, od leta 2017 pa vodi Zavod za razvoj neodvisnega radia (ZNR), ki združuje več kot dvajset »neodvisnih lokalnih in regionalnih radijskih postaj«. Med soustanovitelji zavoda je tudi Zavod za informiranje Ormož, ki sta ga ustanovili občini Ormož in Središče ob Dravi. Oba župana sta na lokalnih volitvah leta 2018 kandidirala na listah stranke SDS.
Med člani mreže je denimo Radio Univox, ki ga izdaja istoimensko podjetje, njegov solastnik pa je Uroš Novak, ki je bil med letoma 2015 in 2019 odgovorni urednik Novega radia. Tega je izdajalo podjetje Nova hiša, kjer sta po podatkih Bisnoda med manjšinskimi družbeniki tudi premier Janez Janša in poslanka SDS Alenka Jeraj. Nova hiša sicer izdaja spletni medij Nova24TV.
Prav tako je član mreže ZNR podjetje Radio Gorenc, katerega prokurist je bil med letoma 2012 in 2020 Andrej Grims, brat poslanca SDS Branka Grimsa.
ZNR je v razvid medijev vpisal tudi Neodvisno tiskovno agencijo (NTA). Isto kratico sicer uporabljajo na portalu Nacionalna tiskovna agencija, ki ni vpisan v razvid medijev, njegov odgovorni urednik pa je pripadnik tako imenovanih Rumenih jopičev Urban Purgar.
Ko je portal Neodvisni mediji na začetku letošnjega oktobra odprl stran na facebooku, se je ta imenovala NTA.news, tri dni pozneje se je preimenovala v Neodvisne medije, še dober mesec pozneje pa je dobila podnaslov Iniciativa slovenskih novinarjev, četudi ni jasno, kdo naj bi ti bili. Podatki o registraciji domene NTA.news kažejo, da jo je novembra lani registriralo Žištovo podjetje MDC Media.
Žišt je za Razkrinkavanje.si pojasnil, da so na portalu Neodvisni mediji poobjavili članka s portala Avtizem govori, saj želijo dvigniti zavest javnosti o avtizmu. Tudi domeno NTA.news so registrirali, a so jo kmalu opustili, pravi. Zanikal je, da bi imela njegova NTA profil na facebooku ali spletni portal.
Kar zadeva prodajo prehranskih dopolnil Rens, je odvrnil, da prodajalec Rens Vit zgolj najema tehnološko platformo podjetja MDC Media, torej spletno trgovino Rensnaturals, za kar plačuje najemnino. Za prodajo izdelkov na tej platformi pa je odgovoren najemnik.
To so potrdili v spletni trgovini Rensnaturals, vendar so zanikali, da bi izdelke Rens prodajali prek spletne trgovine portala Avtizemgovori.si, Žišt pa je zagotovil, da jih nikoli niso imeli namena prodajati. Izdelek so nato res umaknili iz spletne trgovine portala Avtizem govori.
V Sloveniji rens že od leta 2017 prodajajo tudi v spletni trgovini Dolgo živ. Nosilec te spletne domene je bil po podatkih, ki so bili v nacionalnem registru Register.si objavljeni še vsaj do konca novembra, Dejan Kaloh, ki je od leta 2018 poslanec SDS. Trgovino je do nastopa mandata upravljal kot solastnik podjetja Antrakade, ki izdaja spletni portal Politikis. Podjetje odtlej vodi Rajko Antlej, izdelke trgovine Dolgo živ pa oglašujejo na Politikisu.
Potem ko smo poslanski skupini SDS 6. decembra poslali vprašanja o tem, so se podatki o domeni spremenili in zdaj prikazujejo e-naslov podjetja Antrakade.
Kaloha smo vprašali, kdaj in kako je pri prodaji prehranskih dopolnil Rens v spletni trgovini Dolgo živ sodeloval s podjetjem Rens Vit. Iz poslanske skupine SDS so sporočili, da Kaloh nikoli ni prodajal prehranskih dopolnil, na vprašanja o sodelovanju s podjetjem Rens Vit pa niso odgovorili.
SKLEP
Na portalu Neodvisni mediji so 12. novembra trdili, da je način sporočanja uradnih podatkov o razmerju med cepljenimi in necepljenimi covidnimi bolniki v bolnišnicah zavajajoč, kar so podkrepili s tvitom vlade o stanju v bolnišnicah, kjer je bilo 81 odstotkov bolnikov v enotah za intenzivno terapijo necepljenih.
V prispevku so ugotavljali, da bi bilo to razmerje bolj podobno tistemu na navadnih oddelkih, če bi tudi v intenzivnih enotah sprejemali starejše bolnike.
Po mnenju skupine Covid-19 sledilnik je portal predstavil nerealen hipotetični scenarij, in sicer na zavajajoč način, saj zanj niso podali argumentov in metodoloških pojasnil. Pri tem denimo niso upoštevali različne učinkovitosti cepiva pri preprečevanju hospitalizacij, različne precepljenosti starostnih skupin in tega, da bolnike v enote intenzivne terapije napotujejo zdravniki na podlagi strokovne presoje, ne starostnih kriterijev.
Vodja oddelka za intenzivno terapijo na ljubljanski infekcijski kliniki Matjaž Jereb je pojasnil, da ne sprejemajo bolnikov, ki bi jim intenzivno zdravljenje zaradi hude kronične bolezni in starosti povzročilo dodatno škodo.
Na portalu niso predstavili preverljivih argumentov in niso upoštevali več dejavnikov, ki lahko vplivajo na razmerje med cepljenimi in necepljenimi na intenzivni terapiji, zato trditev po metodologiji Razkrinkavanja.si označujemo za neutemeljeno.
Na portalu so ob prispevku oglaševali prehranska dopolnila Rens. Ta v spletni trgovini Rensnaturals prodajajo tudi za rakave bolnike, saj da amigdalin v olju mareličnih jedrc, ki ga vsebuje izdelek rens, pomaga pri preprečevanju in nadaljnjem razvoju raka. Po prejemu vprašanj Razkrinkavanja.si so te navedbe posplošili.
Na NIJZ in onkološkem inštitutu so opozorili, da varnost uživanja mareličnih jedrc oziroma amigdalina ni potrjena, saj se ta v telesu lahko spremeni v cianid. Zdravstveni inšpektorat bo na podlagi naših poizvedb o oglaševanju izdelkov Rens vnovič uvedel inšpekcijski postopek zoper prodajalca, podjetje Rens Vit.
Neutemeljeno
Objava, v kateri argumentacija, ki je avtorja pripeljala do določenega sklepa, ni podprta z dovolj podatki, informacijami ali dejstvi oziroma so argumenti, ki jih avtor navaja, neverodostojni ali izvirajo iz nepreverljivih virov. Lahko gre tudi za sklepanje »čez palec«.