Pri povzemanju besedila morali in pravici ni zadoščeno z navedbo avtorja
Avtorica: Meta Gantar
Novinarske prispevke je dovoljeno povzemati, ko gre za dnevne dogodke, tiskovna poročila, javne govore ali preglede objav v medijih. Foto: STA
Portal Žurnal24.si je v začetku novembra objavil avtorska prispevka »Izgubljen osebni dokument boste drago plačali« in »Za 60 tisoč evrov donacij, banka mleka pa še vedno ne deluje«.
S spremenjenim naslovom, toda z zelo podobno vsebino je tako prvega kot drugega povzel spletni medij Celjski glasnik. Ena od avtoric, Sergeja Hadner Hvala, je na twitterju opozorila, da članka nista le povzeta, ampak da gre za krajo.
V povzetih člankih na spletni strani Celjskega glasnika so zdaj sicer navedeni obe avtorici in medij, kjer sta bila najprej objavljena, dodani sta tudi spletni povezavi do izvirnikov. Ni pa navedeno, kdo je povzetek za portal pripravil. V razvidu medijev je kot odgovorna oseba Celjskega glasnika navedena Mojca Inkret, ki je lani na listi stranke SDS kandidirala za županjo Šentjurja.
Profesor na fakulteti za družbene vede Marko Milosavljević opozarja, da smo v slovenskem novinarstvu prišli od kraje novinarskih prispevkov vsepovprek, brez kakršnihkoli dovoljenj ali lastnega prispevka k besedilu, do pravila o navajanju vira informacije, kot določa tudi novinarski kodeks. Kot pa svari Milosavljević, so to pravilo novinarji obšli tako, da zgolj dodajo besedno zvezo »kot poroča ...« in nato prepišejo izvirni članek.
Zdaj, kot pravi, imamo opravka s spletnimi stranmi, ki nimajo novinarske redakcije, ampak samo prevzemajo druge novinarske prispevke. »S poceni 'produkcijo', ki ne zahteva terenskega in dolgotrajnega dela, dejanskih intervjujev, poti in druge porabe časa ali denarja, poskušajo konkurirati drugim medijem, ki dejansko še kaj investirajo v novinarstvo in novinarje,« opozarja Milosavljević. Povrhu te cenene spletne strani, še poudarja, medijem ne kradejo ali prevzemajo samo vsebine, ampak tudi uporabnike in oglaševalce.
Spoštovati bi morali načelo pravične rabe
Zakon o avtorskih in sorodnih pravicah pozna tudi prosto uporabo besedila. Avtorske pravice besedila ne bremenijo, kadar obvešča o dnevnih dogodkih, povzema tiskane dnevne novice, je prepis javnih govorov ali napisano za agencijske dnevne novice.
Odgovorni urednik Žurnala24.si Matej Košir je potrdil, da sta obravnavana članka avtorska in ju novinarki nista napisali po tiskovni konferenci ali kot povzetek političnega govora. Zato skladno z zakonom nista v prosti rabi.
Milosavljević poudarja, da omemba izvirnega članka in njegovega avtorja še ne zadosti morali in pravici: »Ekonomska škoda je izvirnemu mediju in novinarjem še vedno narejena.«
Da sta nepodpisana prispevka skoraj natančen prepis novinarskih besedil in ne njun povzetek, kar lahko pomeni kršitev avtorskih pravic, je potrdila tudi dr. Martina Repas, ki na mariborski pravni fakulteti poučuje pravo intelektualne lastnine.
V uredništvu Žurnala24.si so potrdili, da jim s Celjskega glasnika niso poslali prošnje za povzemanje prispevkov. Prav tako pri tem mediju za Razkrinkavanje.si niso razložili, zakaj niso pridobili tega dovoljenja.
Na Celjskem glasniku so pozneje sicer navedli vir in avtorici objavljenih prispevkov, a po načelu pravične rabe bi morala povzeta informacija predstavljati le manjši del novinarskega prispevka. Preostalo bi moralo biti lastno novinarsko delo. Po tipologiji Razkrinkavanja.si dajemo objavama oznako kitenje s tujim perjem.
Kitenje s tujim perjem
Objava, za katero se izkaže, da je neizvirna. Lahko gre za prepisovanje sporočil za javnost ali drugih virov pa tudi za povzemanje informacij brez ustreznega navajanja vira. Takšna praksa sliši tudi na ime »churnalism« ali »copy-paste« novinarstvo.
Vsebine portala Oštro.si sofinancira Ministrstvo za kulturo.