Prispevek v Demokraciji z naslovom Presežki 5 ni satira
Avtorica: Katarina Bulatović
TRDITEV
»Ve se tudi, kaj so ideološka 'jedra' za napade – tudi vse tisto, kar se zdaj očita meni kot uredniku, ki je objavil alegorično satirično besedilo.«
OCENA
IZVIRNA OBJAVA
TUŠIRANKA
Revijo Demokracija izdaja založba Nova obzorja, ki je v tretjinski lasti stranke SDS. Foto: Domen Grögl/STA
Tednik Demokracija je 3. decembra objavil besedilo z naslovom Presežki 5. Avtor Aleksander Škorc je v njem med drugim zapisal:
»Ker se bela rasa ne zmore obraniti pred navalom nekaterih ras, bo Bog ustvaril virus, ki bo najnaprednejšo raso rešil pred uničenjem. Je Bog torej rasist? Ravno toliko kot ljudje, ki iztrebljajo določene, njim škodljive živalske in rastlinske vrste. Ne gre za rasizem, gre za očiščenje. Odstranitev plevela.«
Da je prispevek v Demokraciji rasističen, je poročalo več medijev, nato pa se je 7. decembra na portalu Demokracija.si odzval glavni in odgovorni urednik tednika Jože Biščak s komentarjem Jaz, rasist 3.0, v katerem je svoje uredništvo branil, češ da je šlo za alegorično satiro. Tega ni posebej argumentiral, prav tako za Razkrinkavanje.si ni utemeljil, zakaj gre za alegorično satiro (torej satiro v prispodobah). Je pa poudaril, da je Škorčevo besedilo peto v nizu, mediji pa so se »zapičili v zadnje, ne da bi prebrali vsa«.
Analiza preostalih štirih delov, objavljenih med 5. in 26. novembrom, to potrjuje. Škorc je tudi v teh zagovarjal stališča, ki so nestrpna do tujcev in drugače mislečih. V četrtem delu je denimo navedel, da je »bolje umreti od lakote, kot sprejeti kaj od Kitajcev«, in se spraševal, »kako se rešiti sovražnih ras, migrantov«. Utemeljeval je, da je Bog na strani tistih, ki so mu bliže, in sklenil, da mu je trenutno bližja tista rasa, ki je bila vzgojena v krščanstvu in je po njegovi oceni dosegla višjo stopnjo duhovnosti od drugih.
Besedilo skladno s siceršnjim nazorom revije
Profesor Marko Juvan z inštituta za slovensko literaturo in literarne vede pri znanstvenoraziskovalnem centru slovenske akademije znanosti in umetnosti (ZRC SAZU) je za Razkrinkavanje.si pojasnil, da je satira posmehljiva, zabavljiva, tudi grenka kritika družbe. Tako je opredeljena v leksikonu Literatura, ki sta ga uredila akademik Janko Kos in Živa Vidmar.
Juvan meni, da je v konkretnem primeru za opredelitev, ali je besedilo satirično ali ne, treba prebrati vsa besedila, saj bralcem to pomaga razumeti, ali je avtor mislil resno: »Če bi šlo v Presežkih 5 za ironijo, bi avtor v svojih siceršnjih spisih moral zagovarjati multikulturalizem, demokratično odprtost do tujcev, beguncev in drugače usmerjenih sodržavljanov. Toda tudi ostali Presežki, zlasti četrti, kažejo na stališča, ki so prejkone nasprotje tega.«
»Škorčeva domnevna satira bi lahko veljala za 'posrečeno', če bi njeno občinstvo moglo sklepati, da je avtor satire dejansko nasprotnik rasistične apokaliptike, ki napolnjuje njegov umotvor. Satira bi temeljila na ironičnem pomenu, nasprotnem od tistega, kar na videz zagovarja,« je pojasnil Juvan.
To bi se po njegovem mnenju denimo lahko zgodilo, če bi isto besedilo objavil medij, nastrojen proti desnici, kar bi bralec lahko razumel kot smešenje miselnosti, iz katere izhaja Škorčevo besedilo. Toda po Juvanu razpoložljivih podatkih bralstvo Demokracije ne »slovi prav po liberalni tolerantnosti do 'ilegalnih migrantov' in 'levičarjev'«.
Tudi po mnenju Kozme Ahačiča, predstojnika inštituta za slovenski jezik Frana Ramovša pri ZRC SAZU, je za vsako satirično besedilo bistveno, da bralec v njem prepozna, da gre za ironijo: »Vsak drugi bralec tega besedila preprosto ni mogel razumeti drugače kot blodnjo s povsem neprimernimi rasističnimi in protikrščanskimi izjavami.«
Ahačič meni, da so bili ne glede na namen pisca in urednika izpolnjeni vsi pogoji, da članek beremo kot rasističen in celo protikrščanski, tudi če ga kdo razume kot gloso. Alegorično satirično besedilo mora biti dobro napisano, kar za Presežke 5 po njegovem ne velja. Poleg tega bi moralo uredništvo satirično besedilo ustrezno označiti tako v kazalu kot ob prispevku.
Profesor novinarstva na fakulteti za družbene vede Marko Milosavljević je poudaril, da Demokracija redno objavlja besedila in vizualno gradivo, ki kažejo znake rasizma in drugih zakonsko nedopustnih elementov sovražnega govora. Pri tem je navedel naslovnico revije iz leta 2018, na kateri so objavili, da prihaja »z migranti v Slovenijo kultura posilstev«, in tvit, v katerem je odgovorni urednik Jože Biščak oktobra lani zanikal obstoj holokavsta.
Prispevek z naslovom Presežki 5, v primerjavi z drugimi besedili v Demokraciji, rasizem in superiornost bele rase po Milosavljevićevem mnenju le potencira. »Jasno je, da ne gre za satiro, ker je besedilo v miselnem toku in izrazoslovju skladno s siceršnjim svetovnim nazorom besedil Demokracije oziroma njenega odgovornega urednika.«
Na Demokraciji, opozarja Milosavljević, tudi sicer v novinarskih prispevkih in na družbenih omrežjih delijo seksistične, rasistične in drugače sporne izjave, nato pa v primeru negativnega odziva javnosti trdijo, da niso mislili resno. To je, pravi, pogosto značilno tudi za odzive nekaterih predstavnikov vlade in stranke SDS, ki je z revijo lastniško povezana.
Demokracijo izdaja založba Nova obzorja, ki je v skoraj tretjinski lasti stranke SDS. Večinska lastnica je družba R-POST-R, ki je v lasti madžarskega podjetnika Pétra Schatza iz kroga tamkajšnjega predsednika vlade Viktorja Orbána. Štiriodstotni delež pripada poslancu SDS Dejanu Kalohu.
Humor bistveni del satire
Igor Ž. Žagar, profesor retorike in argumentacije s pedagoškega inštituta, je pojasnil, da satira ostro, zbadljivo in humorno prikazuje različne aspekte življenja. Prepoznamo jo po iskrivem in duhovitem slogu pisanja, ki mora bralca siliti na smeh. Žagar je pri tem navedel satirike Frana Milčinskega - Ježka, Ervina Fritza in Toneta Partljiča.
»V pisanju Aleksandra Škorca pač ne najdemo prav nič zbadljivega in humornega, kaj šele iskrivega in duhovitega: skupaj zložene besede še najbolj spominjajo na abotne blodnje verskega obstranca, ki mu je realnost ušla iz rok, pa si jo sproti spleta kar sam,« je pojasnil Žagar. Besedilo po njegovem mnenju ni le »podoba slabega okusa, temveč neprebavljiva mešanica ignorance, ksenofobije in rasizma, nerodno zavita v celofan populistične evgenike«.
Tudi po mnenju dolgoletnega satirika Marka Radmiloviča je glavni element satire humor: »Bistveno je, da satira vsebuje nekaj duha. V tem besedilu ni niti enega duhovitega elementa. Ako zelo dobro preberem pisanje, je mogoče, da je satirično le v eni kombinaciji: če bi ga napisal Bog.« Poudaril je še, da satira tudi ne bi smela biti nestrpna na osebni ravni, torej do rase, spola in morebitnih zunanjih hib.
Besedilo Presežki 5 je po mnenju raziskovalke rasizma na mirovnem inštitutu Veronike Bajt primer klasičnega biološkega rasizma, povezanega predvsem z 18. in 19. stoletjem: »Obtoževanje drugih, da niso dojeli 'štosa', je izhod v sili za tiste brez sposobnosti samorefleksije, kaj šele opravičila.«
Poudarila je, da je treba takšna besedila vsakič znova in vztrajno obsoditi. Predvsem pa je pri zavzemanju za človekove pravice nujen jasen in takojšen odziv političnih akterjev in javnih osebnosti z družbeno močjo, namesto da ti s svojimi dejanji in javno retoriko podpirajo rasizem, diskriminacijo in s tem povezano poglabljanje razkola v družbi.
Po oceni Bajtove besedilo predstavlja diskriminatoren in rasističen sovražni govor, kazniv po 297. členu kazenskega zakonika, ki prepoveduje javno razpihovanje sovraštva, nestrpnosti, rasizma in ksenofobije.
Na vrhovnem državnem tožilstvu (VDT) so za Razkrinkavanje.si pojasnili, da so v zvezi z besedilom Aleksandra Škorca do 10. decembra, ko smo bili z njimi zadnjič v stiku, prejeli dve ovadbi in ju skupaj s svojimi podatki odstopili pristojnemu državnemu tožilstvu.
Sicer pa so od leta 2010 do decembra letos prejeli 354 ovadb zaradi domnevnih kaznivih dejanj javnega spodbujanja sovraštva, nasilja in nestrpnosti. Od teh so sodišča na prvi stopnji po podatkih VDT doslej izdala 26 sodb o kaznovalnem nalogu, ki so pravnomočne, in 30 obsodb.
Aleksander Škorc ni psevdonim
Potem ko je Demokracija objavila besedilo Presežki 5, se je več medijev in uporabnikov družbenih omrežij spraševalo, kdo je Aleksander Škorc oziroma ali gre za nekoga, ki piše pod psevdonimom. Zato smo ga poskušali poiskati.
Lani je po podatkih baze slovenskih knjižnic Cobiss pri založbi Planet izšla knjiga Krvava zarja: doživeto pričevanje o medvojnem in povojnem komunističnem nasilju na Škofjeloškem, katere avtorja sta Aleksander Škorc in Meri Bozovičar. Zadnjo je lani na Novi24TV intervjuval Metod Berlec, namestnik odgovornega urednika Demokracije, ki je takrat dejal: »Pomagal vam je vaš prijatelj Škorc, ki sicer piše tudi tedenske glose za revijo Demokracija.« Bozovičarjeva je to potrdila.
Trije viri, ki niso želeli biti imenovani, so za Razkrinkavanje.si potrdili, da Škorc, soavtor knjige Krvava zarja, živi v Škofji Loki. Tam je tudi lastnik stanovanja.
Poklicali smo na Škorčevo telefonsko številko, ki nam jo je posredoval eden od virov. Oglasil se je starejši moški in v odgovoru na uvodno vprašanje, ali govorimo z Aleksandrom Škorcem, vprašal, zakaj nas to zanima. Pojasnili smo, da bi radi vedeli, ali je avtor besedila Presežki 5 v Demokraciji. Dejal je »brez komentarja« in prekinil zvezo.
Pandemija covida-19 povečala nestrpnost v EU
Zagovornik načela enakosti Miha Lobnik ugotavlja, da se je stanje na področju enakosti in enakopravnosti v Sloveniji zaradi družbenih razmer med epidemijo covida-19 poslabšalo. Letos so že do 10. junija prejeli 110 prošenj za svetovanje, kar je skoraj toliko, kot so jih prejeli v celotnem letu 2019. »V krizah se poslabša položaj tistih, ki so bili v manj ugodnem položaju že pred tem, zato jim je v času epidemije treba nameniti dodatno pozornost. Nikogar ne smemo pustiti zadaj.«
Nestrpnost se sicer povečuje povsod po Evropi. Agencija EU za temeljne pravice (FRA) je že aprila, v prvem poročilu o posledicah, ki jih ima pandemija covida-19 v EU na temeljne pravice, ugotovila, da so mediji in organizacije civilne družbe v večini držav članic v obdobju med 1. februarjem in 20. marcem poročali o primerih rasizma, ksenofobije in nestrpnosti, povezanih s covidom-19. Večina napadov je bila usmerjena proti ljudem, ki so bili videti azijskega porekla, Španija in Češka pa sta agenciji poročali, da so bili do teh nestrpni tudi politiki.
Do konca novembra je FRA objavila še pet poročil. V novembrskem je opozorila, da imajo ukrepi držav za boj proti koronavirusu posledice na temeljnih pravicah državljanov, zlasti pripadnikov že tako ranljivih ali ogroženih skupin, kot so starostniki, otroci, invalidi, Romi in tujci.
Migranti, prosilci za azil in begunci, ki pogosto živijo v prenatrpanih bivališčih in v slabih higienskih razmerah, se še vedno soočajo s povečanim tveganjem za okužbo s covidom-19 in z ovirami pri dostopu do zdravstvenih storitev. Pandemija lahko v teh družbenih skupinah poveča revščino in socialno izključenost, je opozorila FRA.
»Leto 2020 je bilo katastrofalno za človekove pravice v Evropi,« je decembra, v govoru ob obletnici splošne deklaracije o človekovih pravicah, dejala komisarka Sveta Evrope za človekove pravice Dunja Mijatović. »Prav tako je dala pandemija številnim vladam idealen izgovor za izkoriščanje strahov in zatiranje nestrinjanja, omejevanje pravic in sprejemanje urgentne zakonodaje, ki bi lahko imela dolgoročne posledice tudi po koncu zdravstvene krize.«
Po njenem mnenju je pandemija covida-19 pospešila neenakost na več področjih, denimo pri dostopu do zdravstvenih storitev, na področju spolne neenakosti in pri dostopu do spleta. Spoštovanje in izpolnjevanje človekovih pravic sta v prvi vrsti odgovornost državnih organov, zato je ključno, da urgentna zakonodaja ostane v veljavi le do konca pandemije, je opozorila.
Evropska komisija je septembra v sporočilu, poslanem evropskemu parlamentu, svetu EU in evropskemu ekonomsko-socialnemu odboru in odboru regij, ugotavljala, da je bila nestrpnost med pandemijo covida-19 usmerjena v ljudi azijskega ali afriškega porekla, muslimane, jude in Rome. Pri tem so poudarili, da je pandemija le najnovejša situacija, v kateri so bili neupravičeno okrivljeni pripadniki rasnih ali narodnostnih manjšin.
Poleg tega je evropska komisija napovedala akcijski načrt EU za boj proti rasizmu do leta 2025, saj »obstajajo resni pomisleki o tem, v kolikšni meri nacionalni kazenski zakoniki ustrezno kriminalizirajo sovražni govor in kazniva dejanja iz sovraštva«. V tem obdobju bo prednostno skrbela za popoln prenos in pravilno izvajanje okvirnega sklepa sveta EU o rasizmu in ksenofobiji iz leta 2008. Posebej bo pozorna na države, v katerih kriminalizacija sovražnega govora ni ustrezno urejena, in bo »po potrebi začela postopke za ugotavljanje kršitev«.
Tudi evropska komisija je sicer med pandemijo covida-19 zaznala porast primerov, v katerih so bile tarča dezinformacij manjšine, in teorije zarote, ki so ogrožale zdravje ljudi in vodile v nasilje in družbene nemire, so pojasnili v junijskem sporočilu, ki je zadevalo boj proti dezinformacijam, povezanim s covidom-19. Pri tem so posebej opozorili na mite o 5G, ki so povzročili napade na oddajnike, in naraščanje sovražnega govora, uperjenega proti pripadnikom določenih etničnih ali verskih skupin, pa tudi protisemitskih vsebin.
Med drugim so poudarili, da je za boj proti dezinformacijam, ki so družbeno škodljive, potreben »odločnejši nastop celotne družbe, vključno s pristojnimi organi, mediji, novinarji, preverjevalci dejstev, civilno družbo in spletnimi platformami, ki bo vključeval na primer takojšnje razkritje, potiskanje v ozadje, morebitno odstranitev ali ukrepanje proti računom na družbenih omrežjih«.
SKLEP
Glavni in odgovorni urednik Demokracije Jože Biščak je 7. decembra v komentarju Jaz, rasist 3.0 na spletnem portalu Demokracija.si trdil, da je šlo v prispevku Aleksandra Škorca z naslovom Presežki 5, ki ga je tednik objavil 3. decembra, za »alegorično satiro«. Komentar je napisal v odziv na poročanje medijev, da je besedilo rasistično.
Marko Juvan, profesor z inštituta za slovensko literaturo in literarne vede, pravi, da bi bilo besedilo Presežki 5 lahko satira, če bi avtor z njim menil nasprotno od tega, kar je objavil, in bi v resnici zagovarjal multikulturalizem, demokratične vrednote in odprtost do drugače mislečih. Vendar iz avtorjevih prejšnjih objav tega ni mogoče razbrati, zato po Juvanovem mnenju ne gre za satiro.
Tudi Marko Milosavljević, profesor novinarstva na fakulteti za družbene vede, meni, da Presežki 5 niso satira, saj je besedilo skladno s siceršnjim izrazoslovjem in svetovnim nazorom prispevkov v Demokraciji, to je z razširjanjem besedil in vizualnega gradiva z znaki rasizma in drugimi kaznivimi elementi sovražnega govora.
Za satiro sta po besedah profesorja retorike in argumentacije s pedagoškega inštituta Igorja Ž. Žagarja značilna zbadljivost in humor, kar za Škorčevo besedilo ne velja. Besedilo tudi po mnenju satirika Marka Radmiloviča ni satira, saj ni duhovito, povrhu pa je rasno nestrpno.
Biščak na vprašanja Razkrinkavanja.si ni odgovoril. V svojem odzivnem komentarju, na portalu Demokracija.si objavljenem 7. decembra, je sicer poudaril, da je Škorčevo besedilo zadnji del v seriji petih besedil, mediji pa so se osredotočili le na zadnje. Analiza prvih štirih besedil je pokazala, da je avtor tudi v teh zagovarjal nestrpna stališča.
Trditev glavnega in odgovornega urednika Demokracije Jožeta Biščaka, da je prispevek z naslovom Presežki 5, ki ga je tednik objavil 3. decembra, alegorična satira, ne drži.
EUformatorka
Posebna rubrika projekta Razkrinkavanje.si, ki se osredotoča na evropske teme. Prizadevanja za izkoreninjenje lažnih informacij in zavajajočih ali neutemeljenih navedb o zadevah EU vplivajo tudi na ustreznejšo obveščenost slovenskih državljanov.
Ne drži
Objava, o kateri smo na podlagi neodvisne preverbe dejstev ugotovili, da ni resnična. Oznako uporabljamo pri preverjanju izjav in krajših trditev, ki se pojavljajo na družbenih omrežjih in v javnem prostoru, ter za pregled uresničevanja obljub politikov in drugih javnih osebnosti.
Projekt EUformatorka poteka v sodelovanju z Evropsko komisijo – Predstavništvom v Sloveniji. Stališča, izražena v posameznem prispevku, ne odražajo nujno uradnih stališč Evropske komisije.