STA Ukomu ni dolžna predati vseh dokumentov o poslovanju
Avtor: Matej Simič
TRDITEV
»Zakon o gospodarskih družbah, 512. člen, je zelo jasen. Družbenik ima pravico do vpogleda v praktično vse dokumente poslovanja. Preprosto povedano, nekdo je lastnik nekega podjetja, direktor tega podjetja pa mu noče dati osnovnih podatkov. Kot je navedeno v pogodbi, ki ste jo podpisali s prejšnjo direktorico Ukoma, pa je Ukom predstavnik ustanovitelja.«
OCENA
IZVIRNA OBJAVA
Ukom, ki ga vodi Uroš Urbanija, je STA v mesecu in pol poslal 12 dopisov z več kot 36 zahtevami za vpogled v poslovne dokumente nacionalne tiskovne agencije. Foto: Bor Slana/STA
»Družbenik ima pravico do vpogleda v praktično vse dokumente poslovanja,« je 1. decembra v Odmevih na Televiziji Slovenija dejal direktor vladnega urada za komuniciranje (Ukom) Uroš Urbanija. Pri tem se je skliceval na 512. člen zakona o gospodarskih družbah in na pogodbo o opravljanju javne službe v letu 2020, sklenjeno med Slovensko tiskovno agencijo (STA) in Ukomom. Dejal je še, da so s poslanimi zahtevami želeli ugotoviti, ali je STA prihodnje leto upravičena do financiranja.
Po zakonu o STA je primerno financiranje za celovito in nemoteno izvajanje javne službe tiskovne agencije dolžnost ustanovitelja. Edini ustanovitelj in družbenik STA je Republika Slovenija, v njenem imenu pa dolžnosti izvaja vlada. Pri tem je ustanovitelj dolžan zagotoviti institucionalno avtonomijo in uredniško neodvisnost agencije. Sedmi člen zakona je tej v celoti posvečen, saj določa, da mora STA delovati »po načelih neodvisnega, nepristranskega in profesionalnega novinarsko-agencijskega obveščanja«.
Ukom je med 14. oktobrom in 30. novembrom na STA naslovil 12 dopisov z več kot 36 zahtevami za vpogled v poslovne dokumente agencije, so za Razkrinkavanje.si pojasnili na STA, pri čemer so bili ti zahtevki po oceni uprave nezakoniti.
Ukom je 22. oktobra med drugim zahteval podatke o številu opravljenih intervjujev s pevci zabavne glasbe, primerjavo njihovih dolžin in oceno o številu novih naročnikov, ki jih je STA pridobila po objavi oglasa v časniku Dnevnik. Zahteval je denimo tudi pojasnila o tem, koliko zaposlenih na STA je nasprotovalo objavi novice, v kateri se je ta odzvala na tvit premiera Janeza Janše, da je nacionalna tiskovna agencija »nacionalna sramota, eklatantna zloraba imena, ki ga nosi«.
Ukom upravičen le do informacij o poslovanju
Zakon o gospodarskih družbah v 512. členu določa, da mora poslovodja, v tem primeru direktor STA, družbenika, v tem primeru vlado, na njegovo zahtevo nemudoma obvestiti o zadevah družbe ter mu dovoliti vpogled v knjige in spise. Toda člen prav tako določa, da lahko poslovodja zahtevo v primeru, da bi družbenik informacije uporabil za namen, ki je v nasprotju z interesi družbe, in bi ji s tem povzročil občutno škodo, zavrne.
Saša Prelič, profesor gospodarskega prava na pravni fakulteti mariborske univerze, je za Razkrinkavanje.si pojasnil, da prvi odstavek člena zadeva vse dokumente, ki se nanašajo na premoženje družbe in vodenje poslov, vsa pravna in dejanska razmerja znotraj družbe in do drugih. Ukom ima pravico pridobiti podatke o porabi denarja javne službe STA, ki jo vlada financira iz državnega proračuna, in o tržni dejavnosti družbe, je pojasnil.
Ob tem je opozoril, da mora imeti Ukom pri zahtevi za pridobitev informacij STA upravičen informacijski interes, kar pomeni, da sme zahtevati le tiste informacije, ki jih potrebuje za presojo primernosti prihodnjega financiranja. »Dolžina in število intervjujev s pevci nista informacija, ki bi jo Ukomov položaj predstavnika ustanovitelja v razmerju do družbe kakorkoli upravičeval. S tem je Ukom presegel okvir,« je dejal Prelič.
Na naše vprašanje, na podlagi katerega predpisa so zahtevali podatke STA, so na Ukomu odgovorili: »Eno je zakon o gospodarskih družbah, drugo pa je pogodba, ki jo je podpisal direktor STA Bojan Veselinovič. Glede na to, da je bila javno objavljena, vam priporočamo, da si jo tudi preberete, če ne drugega, pa vsaj 6. člen.«
Ustanovitelj mora zagotavljati uredniško neodvisnost
Po oceni odvetnice Nataše Pirc Musar, strokovnjakinje za medijsko pravo iz odvetniške družbe Pirc Musar & Lemut Strle, je pogodba med STA in Ukomom sestavljena »pretežno v korist Republike Slovenije«, saj v 6. členu določa, da mora agencija uradu nemudoma posredovati vso finančno, pravno in vsebinsko dokumentacijo o izvajanju javne službe. Toda pogodbo je treba interpretirati tudi v smislu določb zakonov o STA in o gospodarskih družbah, kajti pogodbena določila ne smejo presegati zakonskih določb, je poudarila.
Ker ima nacionalna tiskovna agencija specifičen status, so pravice družbenika do vpogleda v celotno dokumentacijo omejene z določbami področnega zakona, ki »izrecno izpostavljajo samostojnost in neodvisnost STA (zlasti recimo uredniško, pa tudi finančno) in določajo, da ne sme dejansko ali pravno postati odvisna od katerekoli ideološke, politične ali ekonomske skupine«.
Kot je že pojasnjeno zgoraj, družbenika pri vpogledu v dokumentacijo agencije omejujejo tudi določbe 512. člena, na katerega se je skliceval Urbanija, in sicer drugi odstavek, po katerem lahko poslovodja zavrne zahtevek, če bi njegova izpolnitev občutno škodila družbi.
Po mnenju Pirc Musarjeve STA, upoštevajoč vse omejitve, Ukomu ni dolžna predložiti dokumentov in informacij, ki niso pomembne za ugotavljanje ustreznega obsega financiranja, saj vladni urad nima pravice do sistemskega preverjanja poslovanja agencije. Takšno poslovanje lahko preverjajo revizorji, porabo javnih sredstev pa tudi računsko sodišče: »Le tako lahko STA, ki je specifična družba z omejeno odgovornostjo, ostane neodvisna in samostojna, kar je njeno bistvo.«
Kar zadeva konkretne zahteve Ukoma do STA, pa »brez zadržkov ugotavljam, da je bil namen Ukoma pri določenih zahtevah izrazito preširok, recimo pri dolžini intervjujev, številu znakov, objektivnosti poročanja o Janševem tvitu in raznih vprašanjih, iz katerih je razvidno, da želi Ukom poseči v neodvisnost uredniške politike STA,« je poudarila Pirc Musarjeva. Ukomova vprašanja po njenem mnenju nedvomno presegajo pooblastila urada, saj »sevajo izrazit političen namen preverjanja«.
Pogodba s STA veljavna tudi brez pisnega pooblastila
Direktor vladnega urada za komuniciranje je v Odmevih dejal, da je urad v pogodbi med STA in Ukomom iz leta 2019 naveden kot predstavnik ustanovitelja. Toda 14 dni pozneje so na Ukomu ugotovili, da vlada ni izdala pooblastila, s katerim bi ga uradno potrdila kot predstavnika ustanovitelja.
Urad je zato 14. decembra na vrhovno državno tožilstvo podal kazensko ovadbo zoper nekdanjo direktorico Ukoma ter direktorja in člane nadzornega sveta STA. V ovadbi, ki jo je podpisal Urbanija in so nam jo posredovali z urada, je pogodbena dikcija »predstavnik ustanovitelja« označena za zlorabo termina, brez katere STA ne bi mogla črpati sredstev.
V pogodbi o opravljanju javne službe za leto 2020, ki sta nam jo posredovala STA in urad, je Ukom res naveden kot predstavnik ustanovitelja, torej vlade, prav tako pa drži, da ga ta ni pisno pooblastila kot svojega predstavnika. To kaže dopis generalnega sekretariata vlade Urbaniji, ki nam ga je prav tako posredoval urad, v katerem mu sporočajo, da so po pregledu arhivskega gradiva ugotovili, da s tovrstnim sklepom ne razpolagajo.
Prelič je za Razkrinkavanje.si pojasnil, da je pogodba veljavna, čeprav družbenik Ukoma ni pooblastil za sklepanje pogodbe. Država je s tem, ko je prek Ukoma dalj časa plačevala prevzete obveznosti iz pogodbe, namreč potrdila, da je prav urad njen predstavnik, čeprav ga za to ni formalno pooblastila. Ukom in STA morata tako nadaljevati z izpolnjevanjem svojih pravic in obvez, kot so določene s pogodbo, je sklenil Prelič.
Tudi Pirc Musarjeva je za Razkrinkavanje.si pojasnila, da je pogodba kljub pomanjkanju uradnega pooblastila veljavna. Poudarila je, da STA zaradi vložene kazenske ovadbe ne sme imeti negativnih finančnih posledic, saj je ustanovitelj prepoznal veljavnost pogodbe, s tem ko je izvedel vsa pretekla izplačila.
Popravek, 24. 12. 2020:
V izvornem članku smo napačno povzeli besede odvetnice Nataše Pirc Musar, ko je govorila o STA, in sicer da gre za delniško družbo, kar ne drži, saj je agencija družba z omejeno odgovornostjo. Za napako se opravičujemo.
S K L E P
Direktor vladnega urada za komuniciranje Uroš Urbanija je v oddaji Odmevi na Televiziji Slovenija dejal, da ima družbenik STA pravico do vpogleda v »praktično vse dokumente poslovanja«, pri čemer se je skliceval na 512. člen zakona o gospodarskih družbah. Za Razkrinkavanje.si so na Ukomu pojasnili, da se je Urbanija skliceval tudi na pogodbo o opravljanju javne službe v letu 2020, sklenjeno med STA in Ukomom.
Odvetnica Nataša Pirc Musar je pojasnila, da ima družbenik po 512. členu zakona o gospodarskih družbah resda pravico do vpogleda v celotno dokumentacijo, ki se nanaša na poslovanje družbe z omejeno odgovornostjo, vendar je v primeru STA treba upoštevati tudi omejitve, določene z drugim odstavkom tega člena, in specifični status nacionalne tiskovne agencije, kot ga določa zakon o STA.
Po mnenju Saše Preliča, profesorja gospodarskega prava na mariborski pravni fakulteti, je vlada upravičena do vseh dokumentov, ki se nanašajo na premoženje družbe in vodenje poslov, na pravna in dejanska razmerja znotraj družbe, vključno s podatki o njeni tržni dejavnosti. Toda za pridobitev teh informacij o poslovanju mora Ukom izkazati upravičen informacijski interes. Informacije o dolžini in številu intervjujev, denimo, po njegovi oceni tega ne zadevajo.
Družbenik ima po 512. členu zakona o gospodarskih družbah resda pravico do vpogleda v dokumente o poslovanju družbe, vendar drugi odstavek istega člena te pravice omejuje s pravicami poslovodje, da jo zaščiti pred izdajanjem informacij za namen, ki je v nasprotju z interesi družbe in bi ji lahko povzročil občutno škodo. V tem primeru sme tako zahtevo zavrniti.
Ustanovitelj nacionalne tiskovne agencije je po zakonu o STA dolžan zagotoviti njeno institucionalno avtonomijo in uredniško neodvisnost. Zahteve Ukoma, denimo tiste po podatkih o dolžini in številu intervjujev, se po mnenju pravnika in odvetnice, specializirane za medijsko pravo, ne nanašajo zgolj na informacije o poslovanju STA, temveč tudi posegajo v njeno uredniško neodvisnost.
Trditev, da ima družbenik po 512. členu zakona o gospodarskih družbah »pravico do vpogleda v praktično vse dokumente poslovanja«, ne drži, saj je treba upoštevati tudi drugi odstavek tega člena, ki dostop omejuje v primerih, kadar bi posredovanje informacij lahko škodilo interesom družbe.
Prav tako ne drži, da gre v primeru zahteve po podatkih o številu in dolžini opravljenih intervjujev s pevci zabavne glasbe ali o številu novih naročnikov, ki jih je STA pridobila po objavi oglasa, za »osnovne podatke« o družbi. Slovenska tiskovna agencija ima poseben status, ustanovitelj pa mora zagotavljati njeno avtonomijo in neodvisnost.
Direktor vladnega urada Uroš Urbanija je v oddaji še dejal, da je Ukom v pogodbi naveden kot predstavnik ustanovitelja. Dva tedna pozneje se je izkazalo, da vlada urada res ni pisno pooblastila kot svojega predstavnika, kar potrjuje tudi dopis generalnega sekretariata vlade. Urbanija je nato 14. decembra zoper oba podpisnika pogodbe in člane nadzornega sveta STA vložil kazensko ovadbo, saj naj bi šlo za zlorabo instituta »predstavnika ustanovitelja«, brez katere STA ne bi mogla črpati sredstev.
Po mnenju Pirc Musarjeve je država s tem, ko je plačila prek Ukoma izvajala doslej, prepoznala veljavnost pogodbe. Ukom in STA morata nadaljevati z izpolnjevanjem svojih pravic in obvez, določenih s pogodbo, pa je za Razkrinkavanje.si pojasnil Prelič.
Urbanijeva trditev, da je Ukom v pogodbi naveden kot predstavnik ustanovitelja, sicer drži, vendar to ne vpliva na veljavnost pogodbe, prav tako ne na obseg pravic dostopa do »praktično vseh informacij o poslovanju« STA, zato jo skladno z metodologijo Razkrinkavanja.si označujemo za manipulacijo.
Parlamentarka
Posebna rubrika projekta Razkrinkavanje.si, ki se osredotoča na izjave poslancev in drugih nosilcev politične moči. Prizadevanja za izkoreninjenje lažnih informacij in zavajajočih ali neutemeljenih navedb je namreč treba usmeriti tudi v predstavnike oblasti, saj imajo od teh največ koristi. Nenazadnje pa nosijo tudi večjo odgovornost za javno izrečene trditve in obljube.
Ne drži
Objava, o kateri smo na podlagi neodvisne preverbe dejstev ugotovili, da ni resnična. Oznako uporabljamo pri preverjanju izjav in krajših trditev, ki se pojavljajo na družbenih omrežjih in v javnem prostoru, ter za pregled uresničevanja obljub politikov in drugih javnih osebnosti.
Manipulacija
Objava, ki uporablja znane in točne podatke, vendar jih pojasnjuje na zavajajoč način, tako, da pripeljejo do netočnih ali nepravilnih zaključkov. Gre za izkrivljanje dejstev.
