Skladnost predloga KUL s pravili EU neutemeljena
Avtor: Matej Zwitter
TRDITEV
»Vsi predlogi Koalicije ustavnega loka so skladni z začasnim okvirom EU, a je treba okvir v polni meri upoštevati in razumeti, da gre za okvir pomoči.«
OCENA
IZVIRNA OBJAVA
Evropska komisija je marca sprejela začasni okvir, v katerem je določila pogoje za državno pomoč podjetjem med pandemijo covida-19. Foto: EC – Audiovisual Service
»Vsi predlogi Koalicije ustavnega loka so skladni z začasnim okvirom EU,« je stranka SD 8. decembra objavila na svojem spletnem portalu v rubriki Samo dejstva. S tem so se odzvali na serijo kritičnih tvitov Igorja Mastena, profesorja na ekonomski fakulteti in člana vladne svetovalne skupine za pripravo ukrepov za omilitev posledic epidemije za državljane in gospodarstvo, o predlogu ukrepov Koalicije ustavnega loka (KUL).
KUL je namreč predlagala ukrepe za sprostitev pogojev, pod katerimi lahko podjetja, ki jih je prizadela epidemija covida-19, pridobijo državno poroštvo za posojila. S poroštvi se država zaveže, da bo banki posojilodajalki povrnila del izgube v primeru, da podjetje posojila ne bo zmožno poplačati. »Predlog je neskladen z začasnim okvirom evropske komisije o državnih pomočeh v covid krizi. Tako glede ročnosti kot obrestnih mer,« je tvitnil Masten.
V KUL so v načrtu ukrepov proti epidemiji, ki so ga objavili 3. decembra, predlagali, da bi država izdajala poroštva za posojila z dobo odplačevanja do deset let z dveletnim moratorijem na odplačevanje. Država bi velikim podjetjem jamčila do 80 odstotkov posojila, malim in srednje velikim pa 90 odstotkov; v primeru neodplačanega posojila bi preostanek izgube krila banka posojilodajalka.
V KUL bi omejili tudi višino skupnih obresti za posojila z državnim poroštvom. Pri posojilih z 80-odstotnim jamstvom države bi bila najvišja obrestna mera od enega do 1,5 odstotka, pri posojilih z 90-odstotnim kritjem pa do dva odstotka.
Predlog KUL odstopa od pravil za državno pomoč podjetjem, ki jih je 19. marca v začasnem okviru za ukrepe državne pomoči v podporo gospodarstvu po izbruhu covida-19 določila evropska komisija.
Začasni okvir glede državnih poroštev določa, da lahko ta krijejo največ 90 odstotkov posojila, pri čemer mora država v zameno za tveganje, ki ga s poroštvom prevzame, zaračunati premijo. Pri tem doba odplačevanja posojil ne sme biti daljša od šestih let.
Premija se po teh pravilih prišteje obrestni meri, ki jo zaračuna banka, njena višina pa je odvisna od velikosti podjetja in se skozi obdobje odplačevanja posojila postopno zvišuje. Država sicer lahko uvede tudi enotno premijo, vendar mora njeno višino določiti smiselno glede na višino premij, kot jih določa začasni okvir, in dobo odplačevanja. O ustreznosti tovrstnih prilagoditev na podlagi predloga države članice odloča evropska komisija.
Država lahko nekatere pogoje za pridobitev poroštva ublaži bolj, kot to dopušča začasni okvir, a mora v zameno zaostriti druge pogoje. Tako lahko denimo izda jamstva za posojila z dobo odplačevanja več kot šest let, če v zameno zniža delež posojila, za katerega jamči država, ali zaračuna višjo premijo od najnižje, ki je dovoljena. Tudi o teh prilagoditvah na podlagi predloga države članice odloča evropska komisija.
Višina premij po predlogu KUL ni jasna
Kot je Masten pojasnil za Razkrinkavanje.si, je predlog KUL z začasnim okvirom očitno v neskladju predvsem pri pogojih za odobritev poroštev velikim podjetjem za posojila z najdaljšo dobo odplačevanja.
Po predlogu KUL bi bila velika podjetja upravičena do poroštva v višini 80 odstotkov posojila, evropska komisija pa dopušča višje, 90-odstotno kritje. Obenem bi najdaljšo dobo odplačevanja podaljšali na deset let, medtem ko evropska komisija dovoljuje največ šest let. Prav tako bi skupno obrestno mero za tovrstna posojila omejili pri enem do 1,5 odstotka.
Skupna obrestna mera je sestavljena iz obrestne mere, ki jo zaračuna banka, in premije za poroštvo, ki jo zaračuna država. Evropska komisija v začasnem okviru določa zgolj minimalno višino premij, iz predloga KUL pa ni mogoče nedvoumno razbrati, kolikšen delež od 1,5-odstotne obrestne mere bi predstavljala državna premija.
Na naše vprašanje, kolikšna naj bi bila po njihovem predlogu državna premija, so v SD odgovorili: »Takšna, da po pogajanju z evropsko komisijo skupna obrestna mera ne bi bistveno presegla 1,5 oziroma 2 odstotka.«
Za izračun premije bi potrebovali podatek o višini obrestnih mer, ki bi jih hipotetično zaračunale banke. Državna poroštva po zakonu o zagotovitvi dodatne likvidnosti gospodarstvu za omilitev posledic epidemije covida-19 (ZDLGPE) izdaja slovenska investicijska in razvojna banka (SID), od koder so Razkrinkavanju.si posredovali podatke o povprečni bančni obrestni meri za posojila velikim podjetjem po tem zakonu. Do 16. decembra je znašala 1,08 odstotka.
Če bi banke v primeru morebitne uveljavitve predloga KUL izdajale posojila z 1,08-odstotno obrestno mero, bi premija države ob upoštevanju 1,5-odstotne obrestne kapice iz predloga KUL znašala le 0,42 odstotka. Gre sicer zgolj za oceno, saj bi banke lahko spremenile obrestne mere za tovrstna posojila.
Premija v višini 0,42 odstotka ne bi bila skladna z začasnim okvirom evropske komisije, ki določa, da premije v nobenem primeru ne smejo biti nižje od tistih, ki jih začasni okvir določa za prvo leto odplačevanja. Pri posojilih velikim podjetjem je to 0,5 odstotka.
Četudi bi banke obrestne mere v primeru uveljavitve predloga KUL znižale, ni jasno, ali bi bila višina premij za poroštva skladna z začasnim okvirom. Ta sicer ne določa, kolikšna mora biti minimalna premija za posojila z desetletno dobo odplačevanja, saj so pravila prilagojena za posojila z ročnostjo do šest let. Države morajo v primeru posojil z daljšo ročnostjo smiselno upoštevati tabelo, ki določa premije do šestega leta, in jih prilagoditi za daljše obdobje odplačevanja.
Po tej tabeli bi morala država za poroštva velikim podjetjem med četrtim in šestim letom odplačevanja zaračunati najmanj 2-odstotno premijo, kar je višje od skupne obrestne mere, kot jo predlaga KUL. Ko smo o tem vprašali profesorja na ekonomski fakulteti Igorja Mastena, je menil, da omejitev obrestne mere na 1,5 odstotka za posojila z desetletno dobo odplačevanja zato po začasnem okviru ni mogoča.
Predlog KUL za poroštva velikim podjetjem predvideva desetletno dobo odplačevanja, kar je več, kot dopušča evropska komisija. Premije sicer ni mogoče natančno izračunati, a kot kaže, bi lahko bila ugodnejša od tiste, ki jo določa začasni okvir. Po drugi strani pa bi bil delež posojila, za katerega jamči država, po predlogu KUL le 80-odstoten, kar je 10 odstotnih točk manj, kot dopušča začasni okvir.
Slovenija bi morala v primeru uveljavitve predloga KUL evropski komisiji dokazati, da znižanje kritja posojil s poroštvom za deset odstotnih točk odtehta tako daljše obdobje odplačevanja kot tudi po Mastenovih besedah najverjetneje nižje državne premije.
Na evropski komisiji so za Razkrinkavanje.si pojasnili, da hipotetičnih scenarijev ne komentirajo.
SD smo vprašali, na podlagi česa sklepajo, da bi evropska komisija njihov predlog odobrila. Odgovorili so, da je treba upoštevati posebnosti Slovenije, kot sta prizadetost gospodarstva in majhnost finančnega sistema, zaradi česar nižje obrestne mere ne bi vplivale na konkurenco na evropskem trgu. Zato menijo, da so njihovi predlogi logični in utemeljeni: »Vse to je stvar pogajanj, če obstajata volja in razumevanje.«
Predlog KUL ni podoben ukrepom v Nemčiji
V odzivu na Mastenovo kritiko so v SD na spletnem mestu Samo dejstva trditev, da je njihov predlog skladen s pravili evropske komisije, podkrepili z izkušnjami drugih držav, ki so »podaljšale ročnost in omejile skupno obrestno mero«. Kot primer so navedli Nemčijo, kjer naj bi skupno obrestno mero posojil omejili na tri odstotke, dobo odplačevanja pa podaljšali na deset let.
Nemška razvojna banka KfW podjetjem res ponuja posojila s 3-odstotno obrestno mero in desetletno ročnostjo. Toda na banki so za Razkrinkavanje.si pojasnili, da pri teh posojilih ne gre za državna poroštva, temveč za tako imenovano »omejeno pomoč«.
Začasni okvir namreč določa, da lahko države podjetjem namenijo tudi omejeno pomoč v različnih oblikah, denimo s poroštvi, posojili ali nepovratnimi sredstvi. Za omejeno pomoč evropska komisija ne določa pogojev, kot so ročnost posojil, minimalne premije in obrestne mere, vendar obseg pomoči posameznemu podjetju ne sme presegati 800 tisoč evrov.
Nemška posojila z desetletno ročnostjo in triodstotno obrestno mero torej niso v nasprotju z določbami začasnega okvira, saj je njihova višina omejena na 800 tisoč evrov. Niti v načrtu ukrepov KUL niti v SD v odgovoru na Mastenovo kritiko niso navedli, da bi tudi poroštva po predlogu koalicije izdajali zgolj za posojila v vrednosti do 800 tisoč evrov.
Na naše vprašanje, ali bi bila tudi posojila po njihovem predlogu omejena na 800 tisoč evrov, so v SD odgovorili, da »takšna omejitev logično izhaja iz nemškega primera«, vendar je ni smiselno pisati v zakon, saj gre za zunanji pogoj evropske komisije.
Prav tako so nam iz stranke posredovali primer poroštvene sheme, ki jo je uvedla Hrvaška. Tam država izdaja poroštva za posojila z dobo odplačevanja do šest let in ob plačilu državne premije, kot jo določa začasni okvir. Poleg tega Hrvaška podjetjem namenja še omejeno pomoč v obliki nepovratnih sredstev, s katerimi jim povrne strošek premije za poroštvo.
Ker gre za omejeno pomoč, znesek teh nepovratnih sredstev ne sme presegati 800 tisoč evrov. Vendar v hrvaškem primeru ne gre za omejitev obrestne mere, kot so jo predlagali v KUL, temveč za dodaten ukrep povračila državne premije, ki ga v načrtu ukrepov koalicije za zdaj ni.
SKLEP
V stranki SD so 8. decembra na spletnem mestu Samo dejstva zapisali, da so »vsi predlogi Koalicije ustavnega loka skladni z začasnim okvirom EU«. S tem so se odzvali na kritične komentarje člana vladne svetovalne skupine za pripravo ukrepov za omilitev posledic epidemije Igorja Mastena o predlogih koalicije KUL, ki zadevajo sprostitev pogojev za pridobitev državnih poroštev za posojila podjetjem.
Masten je KUL očital, da nekateri predlogi v načrtu ukrepov, ki so ga objavili 3. decembra, niso skladni s pravili, ki jih je evropska komisija marca določila v začasnem okviru za ukrepe državne pomoči v podporo gospodarstvu po izbruhu covida-19. Kot je pojasnil za Razkrinkavanje.si, so sporni predvsem pogoji za posojila velikim podjetjem z najdaljšo dobo odplačevanja.
Začasni okvir namreč določa največ šestletno dobo odplačevanja posojil, medtem ko so v KUL predlagali desetletno obdobje. Evropska komisija sicer dopušča, da države izdajo poroštva tudi za posojila z daljšo dobo odplačevanja, vendar morajo v zameno zaostriti druge pogoje, denimo zaračunati višjo premijo ali znižati delež posojila, za katerega jamčijo.
V KUL so še predlagali, da bi država jamčila za največ 80 odstotkov posojila, medtem ko začasni okvir dopušča 90-odstotno kritje.
Začasni okvir določa, da mora država v zameno za poroštvo zaračunati premijo, ki je v prvem letu najmanj 0,5-odstotna, v drugem in tretjem letu najmanj 1-odstotna, od četrtega do šestega leta pa najmanj 2-odstotna. Za posojila z ročnostjo več kot šest let pa morajo države smiselno upoštevati višino premij, kot je določena za prvih šest let odplačevanja, in jih ustrezno prilagoditi za daljše obdobje odplačevanja.
Koliko bi znašala premija po predlogu KUL, ni jasno. Vendar pravila evropske komisije zahtevajo, da mora državna premija od četrtega leta odplačevanja naprej znašati najmanj dva odstotka vrednosti posojila, kar je več od skupne obrestne mere, kot jo predlaga KUL. Premija po predlogu KUL bi bila tako po vsej verjetnosti nižja od dovoljene.
Za presojo skladnosti predlogov držav članic z začasnim okvirom je pristojna evropska komisija, kjer so za Razkrinkavanje.si pojasnili, da hipotetičnih scenarijev ne komentirajo. Če bi predlog KUL naposled uveljavili, bi morala komisija sicer presojati, ali 80-odstotno kritje poroštva odtehta štiri leta daljše obdobje odplačevanja, kot tudi po vsej verjetnosti nižje premije.
V stranki SD so v odgovoru na naše vprašanje, na podlagi česa sklepajo, da bi evropska komisija odobrila njihov predlog, navedli več različnih utemeljitev. Med drugim so poudarili, da je »vse stvar pogajanj«, pri čemer je treba upoštevati posebnosti slovenskega gospodarstva.
V nadaljevanju so še zapisali, da bi bila posojila po njihovem predlogu omejena na največ 800 tisoč evrov, česar v načrtu ukrepov, ki so ga predstavili v sodelovanju z drugimi strankami koalicije KUL, ni. Naposled pa so nam posredovali tudi primer poroštvene sheme, ki jo je uvedla Hrvaška in združuje dva ukrepa: državna poroštva za posojila in nepovratna sredstva, s katerimi država podjetjem povrne strošek premij za poroštva.
Pogoji za pridobitev državnih poroštev, ki so jih predlagali v KUL, se razlikujejo od pogojev, ki jih je v začasnem okviru določila evropska komisija. V SD so za Razkrinkavanje.si pojasnili, da je treba upoštevati posebnosti Slovenije, in tudi, da »je vse stvar pogajanj«, pri čemer so se sklicevali na izkušnje Nemčije in Hrvaške, ki sta uveljavili ukrep omejene pomoči, ki pa je javno objavljeni načrti KUL ne predvidevajo. Trditev, da so vsi predlogi KUL skladni z začasnim okvirom EU, je neutemeljena.
EUformatorka
Posebna rubrika projekta Razkrinkavanje.si, ki se osredotoča na evropske teme. Prizadevanja za izkoreninjenje lažnih informacij in zavajajočih ali neutemeljenih navedb o zadevah EU vplivajo tudi na ustreznejšo obveščenost slovenskih državljanov.
Parlamentarka
Posebna rubrika projekta Razkrinkavanje.si, ki se osredotoča na izjave poslancev in drugih nosilcev politične moči. Prizadevanja za izkoreninjenje lažnih informacij in zavajajočih ali neutemeljenih navedb je namreč treba usmeriti tudi v predstavnike oblasti, saj imajo od teh največ koristi. Nenazadnje pa nosijo tudi večjo odgovornost za javno izrečene trditve in obljube.
Neutemeljeno
Objava, v kateri argumentacija, ki je avtorja pripeljala do določenega sklepa, ni podprta z dovolj podatki, informacijami ali dejstvi oziroma so argumenti, ki jih avtor navaja, neverodostojni ali izvirajo iz nepreverljivih virov. Lahko gre tudi za sklepanje »čez palec«.
Projekt EUformatorka poteka v sodelovanju z Evropsko komisijo – Predstavništvom v Sloveniji. Stališča, izražena v posameznem prispevku, ne odražajo nujno uradnih stališč Evropske komisije.