Do konca leta 2022 v Ljubljani le 1073 neprofitnih najemnih stanovanj

Avtor: Martin Mittendorfer

 

TRDITEV

»V prihodnjih dveh letih bomo imeli v Ljubljani okoli 1500 najemnih stanovanj.«


OCENA


IZVIRNA OBJAVA

Sobotna priloga Dela


 
Ljubljanski župan Zoran Janković je med drugim ocenil, da v Ljubljani primanjkuje okoli 3000 javnih najemnih stanovanj. Foto: Nebojša Tejić/STA

Ljubljanski župan Zoran Janković je med drugim ocenil, da v Ljubljani primanjkuje okoli 3000 javnih najemnih stanovanj. Foto: Nebojša Tejić/STA

»V prihodnjih dveh letih bomo imeli okoli 1500 najemnih stanovanj,« je 7. novembra v intervjuju za Sobotno prilogo Dela napovedal ljubljanski župan Zoran Janković.

Pri tem je naštel pet stanovanjskih projektov javnega stanovanjskega sklada ljubljanske mestne občine in republiškega stanovanjskega sklada. Po njegovih napovedih bodo v prihodnjih dveh letih končane stanovanjske soseske Novo Brdo, Novi center v Povšetovi ulici, na Rakovi Jelši ter v Štepanji vasi (Litijska-Pesarska). Poleg tega bo občinski sklad po koncu gradnje od zasebnega investitorja, podjetja KOSS, odkupil stanovanja na Šmartinski cesti. 

Na republiškem stanovanjskem skladu so za Razkrinkavanje.si pojasnili, da bodo do konca leta 2022 v Ljubljani dokončali tri stanovanjske projekte, kjer bo na voljo 647 stanovanj s stroškovno najemnino.

Stanovanjski sklad mestne občine Ljubljana pa bo do konca leta 2022 zgradil štiri nepremičninske projekte, v katerih bo 426 neprofitnih najemnih stanovanj.

Sklada tako načrtujeta, da bosta na območju Ljubljane do konca leta 2022 zgradila 1073 novih najemnih stanovanj, kar je slabo tretjino manj od 1500 novih stanovanj, kolikor jih je v Sobotni prilogi Dela napovedal župan Janković.

 
 

Dva od petih projektov šele po letu 2022

Janković je naštel pet projektov, s katerimi bo Ljubljana v prihodnjih dveh letih dobila okoli 1500 najemnih stanovanj. Toda po podatkih občinskega stanovanjskega sklada dva od teh ne bosta končana do konca leta 2022. Gre za stanovanjski soseski, ki ju sklad načrtuje v Povšetovi ulici in v križišču Litijske s Pesarsko cesto.

Soseska v Povšetovi ulici, kjer naj bi bilo po načrtih med 360 in 400 neprofitnih najemnih stanovanj, bo končana leta 2026. Soseska Litijska-Pesarska, kjer bo 97 takšnih stanovanj, pa bo zgrajena do leta 2024, so še pojasnili na občinskem skladu. 

Občini smo predstavili naše ugotovitve. Pojasnili so, da je županova trditev temeljila na poročilu o uresničevanju stanovanjskega programa mestne občine Ljubljana 2019–2021 v letu 2019, ki ga je mestni svet obravnaval in sprejel na seji 15. junija 2020.

V tem poročilu je občinski stanovanjski sklad resda poročal o poteku gradnje projektov, v katerih bo zagotovljenih okrog 1500 neprofitnih najemnih stanovanj, toda to število se nanaša na obdobje od leta 2019 do leta 2024, ne na prihodnji dve leti, kot je dejal Janković.

Natančnih podatkov o primanjkljaju najemnih stanovanj ni

Na občinskem skladu so za Razkrinkavanje.si pojasnili, da na primanjkljaj neprofitnih najemnih stanovanj opozarjajo že dalj časa in da jih v Ljubljani po njihovi oceni primanjkuje okrog 4000. Ocena temelji na ugotovitvah o prejetih vlogah na javne razpise za dodelitev neprofitnih stanovanj v najem, za namenska najemna stanovanja za mlade in za oskrbovana stanovanja.

Kot so navedli v poročilu za leto 2019, se je na lanski javni razpis za oddajo 300 neprofitnih stanovanj prijavilo 3337 prosilcev. Pri tem so opozorili, da število sodelujočih ne kaže dejanske stanovanjske slike, saj so ljudje »po letih neuspešnega kandidiranja obupali in ne kandidirajo več na vsakem javnem razpisu«.

Na ministrstvu za okolje in prostor so za Razkrinkavanje.si pojasnili, da glede primanjkljaja javnih najemnih stanovanj v Ljubljani razpolagajo zgolj z oceno ljubljanskega stanovanjskega sklada: »Natančnejših podatkov ni.« Podobno so odgovorili tudi na republiškem stanovanjskem skladu, kjer imajo na voljo iste podatke. 

Richard Sendi, ki na republiškem urbanističnem inštitutu raziskuje stanovanjsko politiko, je za Razkrinkavanje.si dejal, da ocene stanovanjskega primanjkljaja na podlagi prijav na razpise za javna najemna stanovanja podcenjujejo dejanski primanjkljaj. Pojasnil je, da se vsi, ki v Ljubljani iščejo najemno stanovanje, ne prijavijo na razpis: »Koliko je takih, nihče natančno ne ve.«

Blaž Habjan, koordinator delovne skupine za stanovanjsko politiko pri Mreži za prostor, je za Razkrinkavanje.si pojasnil, da se vsi, ki neprofitno stanovanje potrebujejo, na razpis stanovanjskega sklada ljubljanske občine ne prijavijo. Zaradi majhnega števila stanovanj glede na število prijav so namreč na razpisih uspešni le tisti, ki so zelo socialno ogroženi.

 

S K L E P

Ljubljanski župan Zoran Janković je 7. novembra za Sobotno prilogo Dela napovedal, da bo v prihodnjih dveh letih v Ljubljani zgrajenih okoli 1500 javnih najemnih stanovanj. Pojasnil je, da gre za pet projektov republiškega in občinskega stanovanjskega sklada.

Toda po podatkih obeh skladov bo v Ljubljani do konca leta 2022 zgrajenih skupno 1073 javnih najemnih stanovanj. Dva projekta, ki ju je Janković vključil v svoj izračun, pa po podatkih občinskega stanovanjskega sklada do konca leta 2022 ne bosta končana. To sta soseska Novi center na Povšetovi, ki bo predvidoma končana 2026., ter soseska v križišču Litijske in Pesarske, ki bo po načrtih zgrajena do leta 2024.  

Mestni občini smo predstavili naše ugotovitve o županovi trditvi, tam pa so pojasnili, da trditev temelji na poročilu o uresničevanju stanovanjskega programa MOL v letu 2019. To ne drži, saj občinski stanovanjski sklad v poročilu napoveduje, da bo okoli 1500 najemnih stanovanj zagotovil do leta 2024.

Izjava ljubljanskega župana Zorana Jankovića, da bo v naslednjih dveh letih v Ljubljani na voljo okrog 1500 javnih najemnih stanovanj, ne drži.

 

Parlamentarka

Posebna rubrika projekta Razkrinkavanje.si, ki se osredotoča na izjave poslancev in drugih nosilcev politične moči. Prizadevanja za izkoreninjenje lažnih informacij in zavajajočih ali neutemeljenih navedb je namreč treba usmeriti tudi v predstavnike oblasti, saj imajo od teh največ koristi. Nenazadnje pa nosijo tudi večjo odgovornost za javno izrečene trditve in obljube.


image-asset.png

Ne drži

Objava, o kateri smo na podlagi neodvisne preverbe dejstev ugotovili, da ni resnična. Oznako uporabljamo pri preverjanju izjav in krajših trditev, ki se pojavljajo na družbenih omrežjih in v javnem prostoru, ter za pregled uresničevanja obljub politikov in drugih javnih osebnosti.

Vsi tipi razkrinkanih informacij


 
zvizgac_banner.png