Statistika s covidom povezanih smrti zajema vse umrle s potrjeno okužbo
Avtorica: Zala Čas
TRDITEV
Gre za tiste, pri katerih je bil covid osnovni vzrok smrti. Ves čas se držimo navodil svetovne zdravstvene organizacije, ki to opredeljuje. Gre za to, da se na seznam smrti zaradi covida uvrsti vse, ki so bili pozitivni na covid in za katere ni jasno, da je smrt posledica česa drugega.
OCENA
IZVIRNA OBJAVA
Vodja strokovne svetovalne skupine pri ministrstvu za zdravje Bojana Beović je za Večer dejala, da so v statistiko smrti zaradi covida vključeni tisti umrli, pri katerih je bil covid-19 osnovni vzrok smrti, saj tako narekujejo smernice WHO. Foto: Nebojša Tejić/STA
Na spletnem portalu Večer Koroška so 8. novembra v članku o smrtih bolnikov s covidom-19 opozorili na primer starostnika, ki je s covidom-19 umrl v Koroškem domu starostnikov v Črnečah. Kot so za Večer pojasnili svojci, je 90-letnik umrl zaradi odpovedi srca, ki mu je že nekaj časa pešalo, okužbo z novim koronavirusom pa so mu potrdili dva dni pred smrtjo. Kljub temu naj bi bila po informacijah svojcev njegova smrt vpisana v statistiko o umrlih zaradi covida-19. Svojci so menili, da je to nedopustno, in izrazili dvom o verodostojnosti teh statističnih podatkov.
Vodja strokovne svetovalne skupine za zajezitev in obvladovanje epidemije pri ministrstvu za zdravje Bojana Beović je za Večer pojasnila, da so v statistiko smrti zaradi covida-19 zajeti umrli, pri katerih je bil covid-19 osnovni vzrok smrti. »Ves čas se držimo navodil svetovne zdravstvene organizacije, ki to opredeljuje,« je dejala. »Gre za to, da se na seznam smrti zaradi covida uvrsti vse, ki so bili pozitivni na covid in za katere ni jasno, da je smrt posledica česa drugega.«
Kaj je bil vzrok smrti pri omenjenem moškem v domu starostnikov v Črnečah in ali je njegova smrt vpisana v statistiki umrlih zaradi covida-19, nam v domu zaradi varovanja osebnih podatkov pacienta niso smeli povedati. Prav tako se v zvezi s tem niso želeli nadalje javno izpostavljati njegovi svojci, zato njihovih navedb ni bilo mogoče neodvisno preveriti.
Bojana Beović je za Razkrinkavanje.si pojasnila, da se je v izjavi za Večer sklicevala na smernice o načinu potrjevanja in razvrščanja smrti, povezanih s covidom-19, ki jih je svetovna zdravstvena organizacija (WHO) objavila aprila.
Covid-19 povzroči sosledje vzrokov smrti
Po smernicah WHO je »smrt zaradi covida-19« opredeljena kot rezultat klinično združljivih bolezni, kadar pri umrlem obstaja sum oziroma je potrjena okužba z novim koronavirusom in ni drugega jasnega vzroka smrti. Smrt zaradi covida ne sme biti zabeležena kot posledica drugih bolezni, denimo raka, in jo je treba obravnavati ločeno od pridruženih bolezni, ki so lahko poslabšale potek covida-19.
V posodobljenih smernicah, objavljenih junija, so k definiciji še dodali, da se podatki o smrtih zaradi covida-19 zbirajo na podlagi podatkov o vzroku smrti. Opozorili so, da se smrti zaradi covida-19 razlikujejo od smrti, ki so posredno povezane s covidom-19, denimo kadar gre za nenadne ali naravne vzroke, covid-19 pa ni bil opredeljen kot osnovni vzrok smrti.
V WHO so tako v aprilskih kot v junijskih smernicah poudarili, da je v potrdilu o smrti in poročilu o vzroku smrti pomembno opisati sosledje vzrokov smrti, dodali pa so tudi primere beleženja smrti zaradi covida-19. V primeru »smrti zaradi covida-19« mora zdravnik covid-19 in bolezenska stanja, ki jih je povzročila okužba, vpisati v prvi del zdravniškega poročila o smrti, kjer so v sosledju navedeni osnovni, predhodni in neposredni vzroki smrti. Tako denimo covid-19 kot osnovni vzrok smrti povzroči pljučnico, ta pa usodno dihalno stisko.
Kadar sosledje vzrokov smrti kaže, da je oseba s potrjeno okužbo umrla zaradi drugih bolezni ali stanj, gre za smrt, ki je povezana s covidom-19, in ne za smrt zaradi covida-19, so opozorili v WHO. V teh primerih mora zdravnik covid-19 vpisati v drugi del zdravniškega poročila, kamor se vpisujejo pridružene bolezni. Kot primer so v smernicah navedli zdravniško poročilo o smrti zaradi srčnega infarkta.
Na nacionalnem inštitutu za javno zdravje (NIJZ) so za Razkrinkavanje.si pojasnili, da na spletnem mestu poročajo o vseh smrtih, o katerih mu prek prijave obolenja – smrti za nalezljivo boleznijo poročajo zdravstveni zavodi. Toda slovenske bolnišnice ta obrazec izpolnijo za vsakega umrlega s potrjeno okužbo z novim koronavirusom, ne glede na vzrok smrti, zato način beleženja smrti zaradi covida-19 ni enak tistemu iz smernic WHO.
V vseh splošnih bolnišnicah, ki so odgovorile na naša vprašanja – v Brežicah, Celju, Murski Soboti, Novi Gorici, Slovenj Gradcu, Trbovljah in na Jesenicah ter v UKC Maribor – so pojasnili, da prek tega obrazca poročajo o vseh umrlih, ki so imeli potrjeno okužbo z novim koronavirusom, ne glede na to, ali je bila okužba vzrok smrti.
Iz ljubljanskega kliničnega centra nam niso poslali odgovorov o izpolnjevanju prijav obolenja oziroma smrti za nalezljivo boleznijo, temveč so nas preusmerili na NIJZ in ministrstvo za zdravje. Prav tako na naša vprašanja niso odgovorili v bolnišnicah na Ptuju, v Izoli, Novem mestu in Sežani.
Dnevna statistika smrti, povezanih s covidom-19, ki jo objavlja NIJZ, torej temelji na prijavah obolenja oziroma smrti za nalezljivo boleznijo in ne na zdravniških potrdilih o vzroku smrti, kot to določajo smernice WHO. Slovenska statistika tako vključuje vse umrle, ki so bili potrjeno okuženi, in ne le tistih, pri katerih je bil covid-19 osnovni vzrok smrti, kar je v nasprotju s smernicami WHO.
NIJZ sicer statistiko od 4. novembra dopolnjuje tudi s podatki iz zdravniških potrdil o vzroku smrti, pri čemer upoštevajo samo tista, v katerih je covid-19 naveden kot osnovni vzrok smrti. Te podatke uporabijo le, kadar zaradi preobremenjenosti zdravstvenega sistema ne dobijo pravočasno prijave smrti za nalezljivo boleznijo, so pojasnili.
Na NIJZ so še napovedali, da bodo analizo podatkov o umrlih s potrjeno okužbo z virusom sars-cov-2 glede na osnovni vzrok smrti izvedli prihodnje leto. Temeljila bo na zdravniških potrdilih o vzroku smrti, pri tem pa bodo upoštevali tudi takratna metodološka navodila svetovne zdravstvene organizacije.
Najpogostejša posledica je koronavirusna pljučnica
Infektologinja Bojana Beović je v pogovoru za Razkrinkavanje.si med drugim še dejala, da primeri, ko je imel umrli potrjeno okužbo s covidom-19, a ta ni bila glavni vzrok smrti, niso pogosti.
Po podatkih jeseniške bolnišnice o umrlih na oddelku za bolnike s covidom-19 je bil ta osnovni vzrok smrti v 93 odstotkih primerov umrlih na covidnem oddelku. V novogoriški bolnišnici in na kliniki na Golniku pa so za Razkrinkavanje.si pojasnili, da je bila pljučnica pri vseh umrlih s covidom-19 na njihovih oddelkih osnovni vzrok smrti.
Na inštitutu za patologijo ljubljanske medicinske fakultete, kjer so do 25. novembra obducirali več kot 20 pokojnih s covidom-19, še analizirajo podatke, toda po oceni vodje oddelka za patologijo mehkih tkiv in kosti Jožeta Pižma je bil vzrok smrti v veliki večini teh primerov okvara pljuč zaradi koronavirusne pljučnice.
Dodal je še, da so bili vzrok pri nekaterih bolnikih tudi zapleti, ki jih je mogoče pripisati okužbi s koronavirusom, denimo krvni strdki, zamašitev pljučnih žil ali krvavitve. »Nedvomno je bila v res veliki večini primerov vzrok smrti okužba s koronavirusom in ne predhodne pridružene bolezni.«
Infektolog s klinike za infekcijske bolezni in vročinska stanja UKC Ljubljana Tomaž Vovko je za Razkrinkavanje pojasnil, da kot vzrok smrti vpišejo covid-19, tudi kadar je ta pomemben dejavnik poslabšanja drugih bolezni. To denimo velja za bolnike s krvnimi strdki, pri katerih covid-19 lahko povzroči pojav novih. Vovko je še poudaril, da je okužba lahko usodna za starejše s slabotnim srcem, ki težje okrevajo.
SKLEP
Vodja strokovne svetovalne skupine pri ministrstvu za zdravje Bojana Beović je 8. novembra za Večer dejala, da so v statistiko o umrlih zaradi covida-19 zajeti bolniki, pri katerih je bil covid-19 osnovni vzrok smrti. Slovenski sistem spremljanja smrti naj bi tako upošteval smernice svetovne zdravstvene organizacije, po katerih se o smrtih zaradi covida-19 poroča glede na izpolnjevanje zdravniških potrdil in poročil o vzroku smrti.
Beovićeva je še dejala, da na seznam umrlih zaradi covida-19 uvrstijo vse osebe, ki so bile pozitivne na virus in za katere ni jasno, da je smrt posledica česa drugega.
Smernice svetovne zdravstvene organizacije (WHO) razlikujejo smrti zaradi covida-19, kjer je ta osnovni vzrok smrti, in smrti, ki so povezane s covidom-19. Kadar sosledje vzrokov smrti v zdravniškem potrdilu in poročilu o smrti nakazuje, da je oseba s potrjeno okužbo umrla zaradi drugih bolezni ali stanj, se ta smrt ne sme opredeliti kot smrt zaradi covida-19.
Na nacionalnem inštitutu za javno zdravje so pojasnili, da v statistiki o umrlih zaradi covida-19 poročajo o vseh smrtih, povezanih s covidom-19, za katere so prejeli prijavo obolenja oziroma smrti za nalezljivo boleznijo. Toda v osmih slovenskih bolnišnicah so za Razkrinkavanje pojasnili, da zdravnik prijavo smrti za nalezljivo boleznijo izpolni pri vseh umrlih, ki so bili potrjeno okuženi z novim koronavirusom.
Statistika smrti, povezanih s covidom-19, ki jo vsakodnevno objavlja NIJZ, tako zajema vse umrle, ki so bili okuženi z virusom sars-cov-2, in ne samo tistih, pri katerih je bila okužba v zdravniškem poročilu o smrti opredeljena kot osnovni vzrok smrti, kot to določajo smernice WHO.
Vendar podatki nekaterih bolnišnic kažejo, da je okužba pri veliki večini umrlih bolnikov s covidom-19 tudi jasen povzročitelj smrti. Na kliniki na Golniku in v novogoriški bolnišnici so za Razkrinkavanje.si pojasnili, da je bila pljučnica kot posledica covida-19 vzrok vseh smrti na njihovih izoliranih oddelkih, v jeseniški bolnišnici pa je bil covid-19 osnovni vzrok smrti pri 93 odstotkih umrlih s potrjeno okužbo.
Na NIJZ so napovedali, da bodo analizo podatkov o umrlih, ki bo temeljila na zdravniških poročilih o smrtih zaradi covida-19, izvedli po koncu leta. Podatke tudi še analizirajo na inštitutu za patologijo, kjer opravljajo obdukcije umrlih zaradi oziroma v povezavi s covidom-19. Patolog Jože Pižem pa je za Razkrinkavanje.si ocenil, da je bila ta bolezen pri dosedanjih obdukcijah prepoznana kot vzrok smrti pri veliki večini pokojnikov.
Okužba s covidom-19 lahko po pojasnilih Tomaža Vovka, infektologa s klinike za infekcijske bolezni in vročinska stanja na UKC Ljubljana, poslabša potek drugih bolezni, zato ga tudi v primerih smrti takšnih bolnikov zapišejo kot vzrok smrti.
Trditev Bojane Beović, da statistika covidnih smrti vključuje le bolnike, pri katerih je covid-19 osnovni vzrok smrti, kar je v skladu s smernicami WHO, ne drži, saj slovenski sistem spremljanja smrti zaradi covida-19 temelji na obrazcih za prijavo obolenja oziroma smrti za nalezljivo boleznijo in ne na zdravniških poročilih o smrti.
Prav tako ne drži, da so na seznam umrlih zaradi covida-19 uvrščeni vsi pokojniki, ki so bili pozitivni na novi koronavirus oziroma za katere ni jasno, da so umrli zaradi česa drugega. Slovenska statistika temelji na obrazcih za prijavo obolenja ali smrti za nalezljivo boleznijo, ki jih v vsaj devetih bolnišnicah izpolnjujejo za vse umrle, ki so bili potrjeno okuženi.
Ne drži
Objava, o kateri smo na podlagi neodvisne preverbe dejstev ugotovili, da ni resnična. Oznako uporabljamo pri preverjanju izjav in krajših trditev, ki se pojavljajo na družbenih omrežjih in v javnem prostoru, ter za pregled uresničevanja obljub politikov in drugih javnih osebnosti.
