Rekordno premoženje gospodinjstev, a zlasti zaradi epidemije
Avtorica: Žana Erznožnik
TRDITEV
Vrednost neto finančnega premoženja gospodinjstev v Sloveniji je bila konec leta 2020 po podatkih Sursa najvišja v zgodovini. Če primerjamo z letom 2019, je bila višja za 5,2 milijarde evrov. To so konkretni podatki, ki govorijo o delu vlade.
OCENA
IZVIRNA OBJAVA
Poslanec SDS Jure Ferjan je na izredni seji o »zaskrbljujočih razmerah v državi in nujnosti predčasnih volitev« opozicijskim poslancem predlagal, da ob bližajočem se decembru dobre može prosijo za politični program. Foto: Nebojša Tejić/STA
Poslanec SDS Jure Ferjan je 26. oktobra na 85. izredni seji državnega zbora dejal, da je bila konec lanskega leta vrednost neto finančnega premoženja gospodinjstev v Sloveniji najvišja v zgodovini. V primerjavi z letom 2019 je bila višja za 5,2 milijarde evrov. »To so konkretni podatki, ki govorijo o delu vlade.«
Pri tem se je skliceval na podatke statističnega urada (Surs), ki je na dan seje objavil tematski prispevek o varčevanju v gospodinjstvih v Sloveniji in Evropi.
Na Sursu so podatke o neto finančnem premoženju slovenskih gospodinjstev, torej razliki med finančnimi sredstvi gospodinjstev (denimo gotovino in delnicami) in njihovimi obveznostmi (denimo krediti), pridobili iz podatkovne baze Banke Slovenije.
Neto finančno premoženje gospodinjstev je lani znašalo 48,2 milijarde evrov. To je največ v zadnjih dvajsetih letih, odkar Banka Slovenije zbira podatke o premoženju gospodinjstev. Od leta 2001 se je vseskozi povečevalo, razen v letih 2008 in 2011, ko se je zmanjšalo.
Lani se je neto finančno premoženje gospodinjstev v primerjavi z letom 2019 povečalo za 5,2 milijarde evrov, kot je na seji dejal poslanec Ferjan.
V to vrednost je Surs vštel tudi premoženje nepridobitnih organizacij, ki opravljajo storitve za gospodinjstva, denimo sindikatov, športnih društev in dobrodelnih ustanov. Pojasnili so, da je njihov vpliv na končno vrednost premoženja zanemarljiv.
Slovenija po gibanju finančnih tokov gospodinjstev ni izjema. Lanska potrošnja gospodinjstev se je namreč po ugotovitvah Sursa, ki temeljijo na podatkih Eurostata, zmanjšala v vseh opazovanih evropskih državah, razen na Slovaškem. Stopnja bruto varčevanja gospodinjstev se je povečala v vseh državah.
V primerjavi z letom prej se je stopnja varčevanja najbolj povečala v Luksemburgu (za 9,5 odstotne točke) in v Sloveniji (8,9 odstotne točke), najmanj pa na Madžarskem (0,3 odstotne točke) in na Slovaškem (0,8 odstotne točke).
Na premoženje gospodinjstev ni vplivala le vlada
Ekonomist z ljubljanske ekonomske fakultete Bogomir Kovač je za Razkrinkavanje.si pojasnil, da se je finančno premoženje gospodinjstev povečalo zaradi varčevanja, h kateremu je potrošnike motivirala epidemija, saj v kriznih razmerah niso mogli in tudi niso želeli kupovati. »Ljudje v kriznih razmerah varčujejo, ker se bojijo, da bodo prišli še slabši časi.«
Izrazito varčevanje potrošnikov je po njegovi oceni problematično, zato mora namesto potrošnje zasebnega sektorja pomagati država. Pri tem je država med epidemijo povečala subvencioniranje, med drugim gospodinjstev, s čimer je prispevala k povečanju premoženja gospodinjstev. Varčevanje pa je, pravi, odraz samostojne odločitve gospodinjstev v kriznih razmerah.
Na vladnem uradu za makroekonomske analize in razvoj (Umar) so za Razkrinkavanje.si pojasnili, da je bilo lansko visoko povečanje finančnega premoženja gospodinjstev »v veliki meri povezano z odzivi na epidemične razmere in je torej povezano z nekaterimi enkratnimi dejavniki, zato bi težko govorili o povečanju splošne blaginje«.
Premoženje gospodinjstev se je med drugim povečalo zaradi neprostovoljnega varčevanja, ko so bili potrošniki ob zaprtju nekaterih trgovin in dejavnosti prisiljeni zmanjšati potrošnjo, pa tudi zaradi previdnostnega varčevanja, ki je bilo posledica večje negotovosti o prihodnjih epidemioloških in gospodarskih razmerah, so dodali.
Na vprašanje, kako bo to povečanje vplivalo na gospodarstvo, so na Umarju odgovorili, da bruto domači proizvod povečujejo večja potrošnja in naložbe gospodinjstev.
Kovač pa je opozoril, da bo posledica povečanja premoženja gospodinjstev povečano povpraševanje, kar bo vplivalo na večjo prodajo in proizvodnjo, posledično pa tudi na gospodarsko rast in višjo zaposlenost. Toda če bo povečano povpraševanje trčilo ob omejeno ponudbo, bi to lahko povzročilo inflacijo, je poudaril.
Poslanski skupini SDS smo poslali prošnjo za odziv na naše ugotovitve. Objavili ga bomo, ko ga prejmemo.
SKLEP
Poslanec SDS Jure Ferjan je 26. oktobra na izredni seji državnega zbora dejal, da je bila vrednost neto finančnega premoženja gospodinjstev v Sloveniji konec leta 2020 po podatkih Sursa najvišja v zgodovini, in sicer za 5,2 milijarde evrov višja kot leto prej. Dodal je, da so to »konkretni podatki, ki govorijo o delu vlade«.
Po podatkih Banke Slovenije, ki jih je Surs uporabil za svoje izračune, je neto finančno premoženje gospodinjstev lani znašalo 48,2 milijarde evrov, kar je največ od leta 2001, ko je centralna banka začela zbirati tovrstne podatke.
Premoženje gospodinjstev se je v primerjavi z letom 2019 povečalo za 5,2 milijarde evrov. Toda podatki Banke Slovenije kažejo, da se je premoženje gospodinjstev od leta 2001 ves čas povečevalo, izjemi sta bili samo leti 2008 in 2011.
Po mnenju ekonomista Bogomirja Kovača so potrošniki med epidemijo bolj varčevali, saj v kriznih razmerah niso mogli in tudi niso želeli kupovati. Poleg tega je na povečanje premoženja gospodinjstev vplivala vlada z ukrepi za blažitev posledic krize, kot je subvencioniranje.
Da je na povečanje premoženja gospodinjstev poleg vlade vplivala predvsem epidemija, so sporočili tudi z vladnega urada za makroekonomske analize in razvoj.
Trditev poslanca SDS Jureta Ferjana, da je bila vrednost neto finančnega premoženja lani za 5,2 milijarde evrov višja kot leto prej in da je bila najvišja doslej, drži. Toda premoženje se je zadnjih dvajset let povečevalo vsako leto, razen dveh, poleg tega rekordna vrednost premoženja gospodinjstev ni bila neposredna posledica uspešnega dela vlade. Poslanec je v svoji interpretaciji izpustil druge dejavnike, kot je epidemija, ki po strokovnih ocenah pomembno vplivajo na stopnjo varčevanja in posledično vrednost premoženja gospodinjstev.
Poslanec je informacije prikazal selektivno, da bi podprl svojo tezo o uspešnem delu vlade, zato smo njegovo trditev po metodologiji Razkrinkavanja.si označili za pristransko.
Parlamentarka
Posebna rubrika projekta Razkrinkavanje.si, ki se osredotoča na izjave poslancev in drugih nosilcev politične moči. Prizadevanja za izkoreninjenje lažnih informacij in zavajajočih ali neutemeljenih navedb je namreč treba usmeriti tudi v predstavnike oblasti, saj imajo od teh največ koristi. Nenazadnje pa nosijo tudi večjo odgovornost za javno izrečene trditve in obljube.
Pristransko
Objava, iz katere je jasno razvidno, da razširja dejstva ali stališča posamezne interesne skupine, naj bo ta politična, gospodarska, kulturna ali kakšna druga. Gre za selektivno predstavitev informacij in izpuščanje drugih, da bi podprli določeno tezo. Informacije so sicer pogosto lahko točne, vendar ne prikazujejo celotne slike.
