Zaradi napovedi pogoja PC se ni povečalo število cepljenih
Avtor: Samo Demšar
TRDITEV
Vlada je določila oziroma napovedala pogoj PC za tiste, ki delajo v javni upravi. Ustavno sodišče je pogoj razveljavilo oziroma zadržalo, in takrat se je ustavilo množično cepljenje. Takoj ko je bil pogoj napovedan, se je v enem tednu cepilo sto tisoč ljudi, in tako bi lahko ujeli tisto zamudo, ki se nam je nabrala skozi poletne mesece. Potem ko je sodišče to ustavilo, je padla cepljenost spet na osem tisoč na teden.
OCENA
IZVIRNA OBJAVA
Poslanka SDS Alenka Jeraj je 7. novembra v oddaji Politično s Tanjo Gobec na TV Slovenija dejala, da se je teden dni po septembrski vladni napovedi o uvedbi pogoja PC (preboleli in cepljeni) za zaposlene v javni upravi cepilo sto tisoč ljudi. Ko je ustavno sodišče zadržalo izvajanje odloka PC do končne sodbe o ustavnosti, pa se je število cepljenih po njenih besedah znižalo na osem tisoč na teden.
Vlada je 16. septembra res izdala odlok, s katerim je med drugim določila, da morajo zaposleni v državni upravi, ki ne izpolnjujejo pogoja prebolevnosti, do 1. oktobra prejeti prvi odmerek cepiva proti covidu-19. Pogoj PC je bil predviden samo za zaposlene na ministrstvih oziroma organih v njihovi sestavi, v vladnih službah in upravnih enotah, kjer je bilo septembra po podatkih ministrstva za javno upravo okrog 31.500 zaposlenih.
Javno upravo, na katero se je navezovala poslanka, poleg državne uprave sestavljajo uprave samoupravnih lokalnih skupnosti, javne agencije, skladi, zavodi in gospodarski zavodi ter druge osebe javnega prava. Po zadnjih podatkih vladnega portala plač javnega sektorja iz avgusta je bilo v javni upravi 186.103 zaposlenih. Z ministrstva za javno upravo so sporočili, da nimajo podatka o številu (ne)cepljenih javnih uslužbencev.
V tednu po izdanem odloku, torej od 17. do 23. oktobra, se je po podatkih nacionalnega inštituta za javno zdravje (NIJZ) cepilo 73.360 ljudi, kar je skoraj 2,5 odstotka oziroma 1868 oseb manj kot v tednu pred objavo odloka. V naslednjem tednu, torej od 24. do 30. septembra, se jih je cepilo 47.316.
Ustavno sodišče je 30. septembra v postopku za oceno ustavnosti in zakonitosti, ki ga je začelo na zahtevo policijskega sindikata, sklenilo, da se pogoj prebolevnosti in cepljenja za zaposlene v državni upravi zadrži do končne odločitve o ustavnosti. Ocenilo je, da bo imelo zadržanje manj škodljive posledice, kot če bi se izvajal morebiti protiustaven odlok.
Po podatkih NIJZ se je v tednu po zadržanju izvajanja odloka cepilo 41.744 ljudi, kar je 11,7 odstotka manj kot v tednu pred zadržanjem. V naslednjih štirih tednih se jih je v povprečju cepilo 31.884 na teden.
Poslanski skupini SDS smo poslali prošnjo za odziv na naše ugotovitve, vendar nam na vprašanja niso odgovorili.
SKLEP
Poslanka SDS Alenka Jeraj je v oddaji Politično s Tanjo Gobec 7. novembra dejala, da se je v tednu po izdaji odloka, po katerem bi morali zaposleni v javni upravi izpolnjevati pogoj prebolelosti ali cepljenosti, cepilo sto tisoč ljudi, potem ko je ustavno sodišče zadržalo izvajanje odloka, pa se je tedensko število cepljenih znižalo na osem tisoč.
Odlok, ki ga je 16. septembra izdala vlada, je pogoj prebolelosti določal samo za zaposlene v državni upravi, ne v javni upravi. Državna uprava je le eden od delov javne uprave, ki jo med drugim sestavljajo še javne agencije, skladi, zavodi in podobno.
Trditev Jerajeve, da je vlada pogoj PC predvidela v javni upravi, je po metodologiji Razkrinkavanja.si šlamparija.
Po podatkih NIJZ se je v tednu pred sprejetjem odloka cepilo 75.228 ljudi, v tednu pozneje pa 73.360, torej 1868 oseb manj. V tednu pred zadržanjem izvajanja pogoja PC v državni upravi se je cepilo 47.316 ljudi, v tednu pozneje pa 41.744, torej 5572 oseb manj.
Izjava Jerajeve, da se je v tednu po sprejetju odloka o pogoju PC v državni upravi cepilo sto tisoč ljudi, ne drži.
Tudi poslankina trditev, da se je število cepljenih v tednu po zadržanju odloka znižalo na osem tisoč, ne drži.
Parlamentarka
Posebna rubrika projekta Razkrinkavanje.si, ki se osredotoča na izjave poslancev in drugih nosilcev politične moči. Prizadevanja za izkoreninjenje lažnih informacij in zavajajočih ali neutemeljenih navedb je namreč treba usmeriti tudi v predstavnike oblasti, saj imajo od teh največ koristi. Nenazadnje pa nosijo tudi večjo odgovornost za javno izrečene trditve in obljube.
Šlamparija
Objava, v kateri se je avtorju prikradla napaka, zato je objavil netočne informacije ali posredoval nepreverjene informacije drugega vira. Ključno pri tem je, da mora biti očitno, da je avtor napako storil nenamerno oziroma brez namena netočno obveščati javnost.
Ne drži
Objava, o kateri smo na podlagi neodvisne preverbe dejstev ugotovili, da ni resnična. Oznako uporabljamo pri preverjanju izjav in krajših trditev, ki se pojavljajo na družbenih omrežjih in v javnem prostoru, ter za pregled uresničevanja obljub politikov in drugih javnih osebnosti.