Oglas Lux Factorja ni novinarski prispevek
Avtorica: Zala Čas
TRDITEV
»Deluje že po dveh tednih uporabe in učinkovito gladi gube ter tanke linije okrog oči, ust in na čelu, ki se jim je po 30. letu starosti nemogoče izogniti.«
OCENA
IZVIRNA OBJAVA
Zdravstveni inšpektorat je prodajo kozmetičnih izdelkov podjetja Lux Factor prepovedal že leta 2017, a mediji in vplivnice na družbenih omrežjih jih še vedno oglašujejo. Foto: posnetek zaslona
»Deluje že po dveh tednih uporabe in učinkovito gladi gube ter tanke linije okrog oči, ust in na čelu, ki se jim je po 30. letu starosti nemogoče izogniti,« so 19. oktobra objavili v Oni, prilogi časnika Delo.
V prilogi so predstavili kozmetično kremo Lux-Factor 4D Hyaluron. Bralcem so sporočili, da lahko kremo kupijo po promocijski ceni s 50-odstotnim popustom, s »kodo za super popust« pa so ponudili še nižjo ceno.
Kako krema učinkovito gladi gube že po dveh tednih uporabe, v besedilu niso pojasnili. Prav tako teh informacij ni v spletnih trgovinah podjetja Lux Factor. Ob izdelkih je sicer objavljen ISO certifikat o skladnosti, ki naj bi dokazoval kakovost izdelkov, vendar je ta, kot je Oštro razkril oktobra, ponaredek.
Poleg tega je zdravstveni inšpektorat v Sloveniji že leta 2017 prepovedal prodajo kozmetičnih izdelkov podjetja Lux Factor, ker niso izpolnjevali vrste zahtev, denimo niso imeli dokazila o resničnosti navedb na njihovih izdelkih in v spletni trgovini.
Kot je Oštro še poročal, so se prihodki od prodaje njihovih kozmetičnih izdelkov stekali v podjetje Lux Factor na Sejšelih, za katero je mariborski podjetnik Marko Glinšek vrsto let zanikal dejansko lastništvo, kar je prav tako ovrgel Oštro. Glinšek je bil lani pravnomočno obsojen zaradi preslepitve kupcev.
Oglas mora biti označen
Kako delujejo pomlajevalne kreme in ali je lahko krema 4D Hyaluron podjetja Lux Factor učinkovita že po dveh tednih, smo vprašali pet dermatologov in farmacevtko. Na vprašanja se niso odzvali ali pa učinkovitosti kreme 4D Hyaluron niso želeli javno komentirati, ker bi morali primer natančneje preučiti oziroma zaradi strahu pred morebitnimi pravnimi zapleti.
V prispevku, objavljenem v prilogi Ona, niso navedli avtorja. Prav tako besedila niso ustrezno označili, torej, da gre za oglasno vsebino, kar je v nasprotju z zakonom o medijih in oglaševalskim kodeksom.
Kodeks oglaševalcem narekuje, da mora biti vsebina že na prvi pogled prepoznavna kot oglasna. Zakon o medijih pa medijskim ustvarjalcem prepoveduje »prikrito oglaševanje, ki naj bi prepričalo bralca, poslušalca oziroma gledalca, da v primeru objave posameznega oglasa ne gre za oglaševalske vsebine«.
»Zdaj smo vendarle ugotovili, da je to oglas,« so nam po našem poizvedovanju sporočili iz uredništva priloge Ona. Na oddelku za oglasno trženje Dela pa so pojasnili, da so pri pregledu oglasa spregledali, da ne gre za uredniško, temveč za oglasno vsebino. Ustrezno oznako oglasa so izpustili pomotoma.
Uredništvo priloge Ona in tržni oddelek Dela smo še vprašali, ali so bili pred oglaševanjem izdelkov Lux Factor seznanjeni z ugotovitvami Oštra. Odgovorili so, da z njimi niso bili seznanjeni.
Spodkopavanje poklica
»Prikrito oglaševanje spodkopava novinarsko integriteto in zaupanje v novinarstvo,« je za Razkrinkavanje.si dejal profesor novinarstva na ljubljanski fakulteti za družbene vede Jernej Amon Prodnik. To je problematično, pravi, saj je zaupanje v novinarstvo načeto že brez takšnih praks.
Pojasnil je, da profesionalne norme novinarstva temeljijo na jasni ločnici med novinarskim in oglaševalskim delom, kjer je osrednji namen prodaja izdelka. Toda oglaševalci poskušajo pri prikritem oglaševanju to ločnico obiti, saj pridobijo prispevki, ki so domnevno delo novinarja, »večjo avro resničnosti, kot če gre le za oglas«.
Opozoril je, da ima nespoštovanje ločnice v enem mediju lahko posledice za zaupanje v novinarstvo kot celoto: »Zakaj bi nekdo kupoval medij in mu zaupal pri določenih tematikah glede zdravstvenih vprašanj, če mu bo na drugi strani pod krinko poskušal prodati kačje olje? Pričakoval bi, da bi bil vsaj v osnovi, v okvirih epidemije, ta premislek že opravljen.«
Z inšpektorata za kulturo in medije, ki je pristojen za ugotavljanje, ali je bila medijska vsebina naročena oziroma plačana, so po novinarskih vprašanjih Razkrinkavanja.si sporočili, da bodo uvedli inšpekcijski postopek zoper časopisno-založniško podjetje Delo kot izdajatelja priloge Ona.
Kozmetične izdelke podjetja Lux Factor so po razkritju Oštra 4. oktobra oglaševali tudi na portalu 24ur.com, a so bila besedila ustrezno označena kot oglasna. Od 4. oktobra do 10. novembra so na portalu objavili 15 oglasov za kozmetične izdelke Lux Factor, katerih certifikat o kakovosti je po ugotovitvah Oštra ponaredek.
Tržni oddelek portala 24ur.com smo vprašali, ali so seznanjeni z ugotovitvami Oštra o podjetju Lux Factor in njegovih izdelkih ter ali jih nameravajo še naprej oglaševati. Odgovor bomo objavili, ko ga bomo prejeli.
Za mnenje smo vprašali tudi oglaševalsko zbornico, a so pojasnili, da konkretnih primerov ne morejo komentirati. Uradne pritožbe glede oglaševanja izdelkov podjetja Lux Factor niso prejeli, vendar morebitnih pritožb v prihodnosti ne izključujejo.
Dopolnitev, 17. 11.
S tržnega oddelka 24ur.com so na vprašanje, ali so seznanjeni z ugotovitvami Oštra o podjetju Lux Factor in njegovih izdelkih ter ali jih nameravajo še naprej oglaševati, odgovorili, da so na njihovi spletni strani oglaševalske vsebine striktno ločene od uredniških, pri čemer se dosledno držijo oglaševalskega kodeksa. »Kot oglaševalska platforma se ne postavljamo v vlogo razsodnika. Prepričani smo, da so za to pristojni drugi organi.«
SKLEP
V Oni, prilogi časnika Delo, so 19. oktobra objavili prispevek o kozmetični kremi Lux-Factor 4D Hyaluron. V njem so poročali, da krema deluje že po dveh tednih uporabe in učinkovito gladi gube, tanke linije okrog oči, ust in na čelu.
V spletnih trgovinah podjetja Lux Factor je ob kozmetičnih izdelkih objavljen ISO certifikat o skladnosti, ki naj bi dokazoval njihovo kakovost, vendar je ta, kot je Oštro razkril oktobra, ponaredek. Poleg tega je zdravstveni inšpektorat v Sloveniji že leta 2017 prepovedal prodajo kozmetičnih izdelkov tega podjetja, ker niso izpolnjevali vrste zahtev.
Prispevek v prilogi Ona ni bil ustrezno označen, da gre za oglasno vsebino, kar je v nasprotju z oglaševalskim kodeksom in zakonom o medijih. Na tržnem oddelku Dela so za Razkrinkavanje.si pojasnili, da so oznako izpustili pomotoma.
V primeru prispevka o kozmetični kremi Lux-Factor 4D Hyaluron, ki je bil objavljen v Oni, gre po metodologiji Razkrinkavanja.si za prikrito oglaševanje.
Prikrito oglaševanje
Objava, ki se pretvarja, da je novinarsko besedilo, v resnici pa je oglaševalsko. Objave so lahko videti kot novinarski oziroma avtorski prispevki, dejansko pa gre za sponzorirane – plačane – objave. Takšne objave morajo biti jasno označene kot oglaševalske, kot to določa zakon o medijih.