Pravilnik RTV novinarjem ne narekuje »triaže« informacij o policiji
Avtorica: Žana Erznožnik
TRDITEV
Pravilnik o poklicnih standardih RTV Slovenija je podpisal nekdanji šef komunistične partije. V točki 6.2 daje navodila policiji, kako naj jih obvešča, novinarjem pa, kako delati triažo teh informacij.
OCENA
IZVIRNA OBJAVA
Notranji minister Aleš Hojs je na twitterju komentiral odnose med policijo in novinarji, ki jih določa pravilnik RTV Slovenija o poklicnih standardih. Foto: Nebojša Tejić/STA
»Pravilnik o poklicnih standardih RTV Slovenija je podpisal nekdanji šef komunistične partije,« je 7. novembra tvitnil minister za notranje zadeve Aleš Hojs. Zatrdil je, da pravilnik v točki 6.2 daje navodila policiji, kako naj obvešča novinarje RTV, novinarjem pa narekuje, »kako delati triažo teh informacij«.
Pravilnik o poklicnih standardih v programih javne radiotelevizije (RTVS) je tedanji svet zavoda sprejel junija 2000, podpisal pa ga je takratni predsednik Janez Kocijančič. Na oddelku za odnose z javnostmi na RTVS so za Razkrinkavanje.si pojasnili, da je bil Kocijančič za predsednika imenovan leta 1998 skladno s tedanjim statutom in poslovnikom sveta. Po podatkih RTVS je svet zavoda vodil do leta 2005, ko se mu je iztekel že drugi mandat.
Preden je Kocijančič postal predsednik sveta zavoda, je po podatkih državnega arhiva opravljal več političnih funkcij. Pred letom 1990 je bil med drugim predsednik centralnega komiteja zveze socialistične mladine Ljubljana in član izvršnega sveta skupščine socialistične republike Slovenije (SRS), poleg vrste drugih položajev v SRS.
»Janez Kocijančič nikoli ni bil predsednik oziroma predsednik predsedstva zveze komunistov Slovenije (ZKS), bil pa je – po osamosvojitvi in že v obdobju parlamentarne demokracije – nekaj let predsednik Združene liste socialnih demokratov (ZLSD), naslednice ZKS,« so po pregledu dokumentov pojasnili na arhivu. Bil je tudi predsednik slovenske smučarske zveze, direktor Adrie Airways in član centralnega komiteja zveze komunistov Jugoslavije.
O informacijah odločajo uredniki
Pravilnik o poklicnih standardih RTVS v točki 6.2 ureja odnose med RTVS in slovensko policijo. V njem denimo piše, da mora javni zavod javnosti pomagati z objavljanjem sporočil policije, na primer policijskih poizvedb in tiralic ter opozoril o težavah v prometu in o izrednih razmerah.
Javni zavod mora policijo v svojih programih obravnavati enako kot vse državne organe, zato morajo informativni programi razkrivati tudi morebitne napake v delovanju policije, še narekuje pravilnik.
V njem je tudi poziv novinarjem in urednikom, naj premislijo o pogojih in posledicah sprejemanja povabil policije, naj se novinarji pridružijo policistom pri posameznih akcijah: »V dobro javnosti je prikazati tako akcijo, toda obstaja tudi tveganje izrazito enostranskega poročanja o dogodku izključno s policijskega zornega kota.«
V poglavju o odnosu med javnim zavodom in državnimi oblastmi pravilnik določa, da je RTVS neodvisna in avtonomna ustanova, četudi je njena ustanoviteljica republika Slovenija.
Programi RTVS morajo celovito in natančno poročati o delu vladnih in državnih organov ter spremljati stališča opozicije in predstavnikov civilne družbe. »Novinarji in uredniki morajo imeti profesionalno distanco do vseh organov oblasti, drugače lahko ogrožajo integriteto ustanove, v kateri so zaposleni,« še določa pravilnik.
Na RTV Slovenija so za Razkrinkavanje.si pojasnili, da o pomembnosti in objavljivosti informacij odločajo uredniki.
Na ministrstvu za notranje zadeve so v odzivu na naši ugotovitvi, da pravilnik RTV Slovenija policiji ne daje navodil, kako naj obvešča novinarje, tem pa ne, kako naj odločajo o pomembnosti policijskih informacij, odgovorili: »Vaša ugotovitev je točna. Tudi minister se sprašuje, kako je mogoče, da so na primer pred preiskovalci na hišnih naslovih le teh tudi novinarji. Ali kako lahko na primer vi, Necenzurirano, Pop TV itd. objavljate informacije, pridobljene direktno iz policije. Očitno niste razumeli cinizma v stavku.«
Ministra smo prosili, da pojasni cinizem. Odgovor še čakamo.
Na našo ugotovitev, da Kocijančič ni bil predsednik komunistične partije, so na ministrstvu odgovorili s seznamom štirih Kocijančičevih predsedniških funkcij v organizacijah, kot sta univerzitetni odbor zveze študentov ljubljanske univerze in stranka SD.
Dopolnitev, 23. 11.:
Po objavi članka smo z ministrstva za notranje zadeve prejeli odgovor na prošnjo za pojasnilo »cinizma« v Hojsovi izjavi. Ponovili so, da se je minister navezoval na primere, ko so novinarji o hišnih preiskavah predhodno obveščeni. »V kolikor cinizma ne razumete, vam kaj več ne more pojasniti,« so v Hojsovem imenu še sporočili z ministrstva.
SKLEP
Minister za notranje zadeve Aleš Hojs je 7. novembra tvitnil, da je pravilnik o poklicnih standardih RTV Slovenija podpisal nekdanji šef komunistične partije in da v točki 6.2 daje navodila policiji, kako naj obvešča novinarje RTV, novinarjem pa narekuje, »kako delati triažo teh informacij«.
Pravilnik o poklicnih standardih RTVS je leta 2000 sprejel svet zavoda, podpisal pa ga je takratni predsednik sveta Janez Kocijančič. Po podatkih državnega arhiva je ta opravljal številne politične funkcije, ni pa bil predsednik komunistične partije oziroma predsednik predsedstva zveze komunistov Slovenije (ZKS), kot je tvitnil Hojs. Na arhivu so sicer pojasnili, da je bil po osamosvojitvi predsednik Združene liste socialnih demokratov (ZLSD), naslednice ZKS.
Trditev, da je pravilnik o poklicnih standardih RTV podpisal nekdanji šef komunistične partije, ne drži.
Tudi trditev, da pravilnik v točki 6.2 daje policiji navodila, kako naj obvešča RTV, ne drži.
Poleg tega v pravilniku ni navodil novinarjem, »kako delati triažo teh informacij«. Ta trditev prav tako ne drži.
Parlamentarka
Posebna rubrika projekta Razkrinkavanje.si, ki se osredotoča na izjave poslancev in drugih nosilcev politične moči. Prizadevanja za izkoreninjenje lažnih informacij in zavajajočih ali neutemeljenih navedb je namreč treba usmeriti tudi v predstavnike oblasti, saj imajo od teh največ koristi. Nenazadnje pa nosijo tudi večjo odgovornost za javno izrečene trditve in obljube.
Ne drži
Objava, o kateri smo na podlagi neodvisne preverbe dejstev ugotovili, da ni resnična. Oznako uporabljamo pri preverjanju izjav in krajših trditev, ki se pojavljajo na družbenih omrežjih in v javnem prostoru, ter za pregled uresničevanja obljub politikov in drugih javnih osebnosti.
