Shema cepljenja se v tridesetih letih ni početverila
Avtorja: Nina Rozman, Matija Štrukelj
TRDITEV
»V tridesetih letih se je razpored cepljenja početveril in stopnje avtizma so skokovito narasle z ena proti pet tisoč na ena proti petdeset.«
OCENA
IZVIRNA OBJAVA
Avtizem je posledica prepleta kompleksnih dednih in okoljskih dejavnikov, so pojasnili na UKC Ljubljana. Foto: STA
»V tridesetih letih se je razpored cepljenja početveril in stopnje avtizma so skokovito narasle z ena proti pet tisoč na ena proti petdeset,« je 13. julija na facebooku objavilo gibanje Osveščeni prebivalci Slovenije (OPS).
Objavo so delili poleg več fotografij otrok in sledilce vprašali, ali so »pripravljeni zamenjati nekoč običajno začasno otroško bolezen za vseživljenjsko kronično motnjo in invalidnost«.
Po zakonu o nalezljivih boleznih je v Sloveniji obvezno cepljenje proti najnevarnejšim nalezljivim boleznim, med katerimi so ošpice, rdečke, mumps, davica, tetanus, oslovski kašelj, otroška paraliza ter okužbi z bakterijo hemofilus influence tipa B in hepatitisom B.
Na nacionalnem inštitutu za javno zdravje (NIJZ) niso seznanjeni s pojmom razpored cepljenja. Uporabljajo pa izraz shema cepljenja (angl. vaccination schedule), ki pomeni časovni razpored cepljenja določene skupine prebivalstva s cepivi proti posameznim boleznim.
V gibanju OPS niso opredelili, na katero starostno obdobje se nanaša njihova trditev o povečanju števila cepljenj. Primerjava časovnega razporeda cepljenja predšolskih otrok med letoma 1991 in 2021 pa kaže, da se shema cepljenja ni »početverila«, kot so zatrdili v gibanju.
Pred tridesetimi leti je bilo za predšolske otroke obvezno ali priporočljivo cepljenje proti devetim nalezljivim boleznim, kaže republiški program imunoprofilakse in kemoprofilakse za leto 1991. Leta 2021 so predšolske otroke obvezno ali priporočljivo cepili proti 12 nalezljivim boleznim, kaže program cepljenja in zaščite z zdravili za navedeno leto.
Leta 1991 so predšolske otroke skupno cepili z devetimi ali desetimi odmerki cepiv, saj je bilo cepljenje proti otroški paralizi mogoče s tremi ali štirimi, kaže republiški program. Poleg tega so priporočali še cepljenje proti klopnemu meningoencefalitisu, pri katerem število odmerkov ni opredeljeno, saj je bilo treba upoštevati navodila proizvajalca. Trideset let kasneje otroke cepijo z 12 do 16 odmerki, odvisno od uporabljenih cepiv in števila odmerkov proti gripi.
NIJZ podatke o precepljenosti predšolskih otrok s cepivi proti nevarnim otroškim boleznim beleži med letoma 2003 in 2020. V tem času je precepljenost otrok proti ošpicam, mumpsu in rdečkam zrasla s 93,6 na 94,3 odstotka. Precepljenost s cepivi proti davici, tetanusu, oslovskemu kašlju, otroški paralizi in okužbi s hemofilusom influence tipa B pa je ostala skoraj nespremenjena (95,3 odstotka leta 2003 in 95,2 odstotka leta 2020).
Brez natančnih podatkov o pojavnosti avtizma
Epidemiološke študije, ki bi natančno opredelila število ljudi s spektroavtistično motnjo, torej z različnimi oblikami avtizma, v Sloveniji ni, je za Razkrinkavanje pojasnila specialistka otroške in mladostniške psihiatrije Melita Bokalič z UKC Ljubljana. Po njenih besedah pa lahko na Slovenijo posplošimo epidemiološke podatke iz evropskega prostora, po katerih naj bi imelo spektroavtistično motnjo od enega do dveh odstotkov ljudi.
Pedopsihiatrinja je poudarila, da je primerjanje pojavnosti spektroavtistične motnje pred tridesetimi leti z današnjo nemogoče in nesmiselno. Diagnostična merila za avtizem, sicer razvojno-nevrološko motnjo, se namreč spreminjajo. »Pred tridesetimi leti bi otroka z avtističnimi simptomi okolica morda opisala kot 'drugačnega', danes pa starši, učitelji ali strokovnjaki s področja duševnega zdravja bolje prepoznavajo, da lahko otrokove posebnosti spadajo v kontekst spektroavtistične motnje.«
Vzrok za nastanek avtizma je kompleksen preplet dednih in okoljskih dejavnikov. S številnimi raziskavami prepoznavajo vedno večje število genov in njihovih variacij, ki večajo ranljivost za razvoj avtizma, je dodala. Med okoljskimi dejavniki, ki prav tako vplivajo na razvoj avtizma, lahko vplivajo visoka starost staršev ob oploditvi, diabetes pri materi, pomanjkanje folne kisline, jemanje določenih zdravil med nosečnostjo in mnogi drugi.
Tudi psihologinja s strokovnega centra za avtizem Alenka Werdonig je pojasnila, da registra otrok z diagnosticiranim avtizmom ni, zato ni mogoče podati njihovega števila. Po njeni oceni se sicer število otrok z diagnosticiranim avtizmom nedvomno povečuje. Pred letom 2006, ko je začela delovati ambulanta za avtizem na UKC Ljubljana, so avtizem prepoznavali le redki pedopsihiatri, predvsem kadar je šlo za težje oblike, je dejala.
Ni povezave med cepljenjem in avtizmom
»Mit o povezavi med avtizmom in cepivi se v javnosti pojavlja že dolgo,« so pojasnili na NIJZ. Poudarili so, da avtorji različnih študij med cepljenjem in avtizmom niso zaznali nobene povezave. Odbor za pregledovanje varnosti cepljenja pri ameriškem inštitutu za medicino je denimo že leta 2004 na podlagi pregleda epidemioloških študij ugotovil, da vzročne povezave med cepivi, ki vsebujejo timerosal, in avtizmom ni.
Špekulacije o povezavi med avtizmom in cepljenjem je v 90. letih sprožil nekdanji britanski zdravnik Andrew Wakefield. V članku v strokovni medicinski reviji The Lancet je predstavil ugotovitve raziskave o otrocih s kroničnim vnetjem črevesa in razvojnimi motnjami.
Avtorji so navedli, da so starši osmih od dvanajstih otrok njihove razvojne motnje povezovali s cepljenjem proti ošpicam, mumpsu in rdečkam. Zaključili so, da so se simptomi bolezni prebavil in razvojne motnje otrok v večini primerov pojavili po cepljenju proti tem boleznim, in dodali, da je za dokončno potrditev povezave treba opraviti nadaljnje raziskave.
Toda generalni zdravniški svet Združenega kraljestva je po presoji komisije o primernosti ravnanja januarja 2010 več trditev raziskave Wakefielda in drugih označil za napačne. Novinar The Sunday Timesa je leta 2004 ugotovil, da je Wakefield podatke ponaredil zaradi finančne koristi. Revija Lancet je raziskavo umaknila.
V gibanju OPS se na naše ugotovitve še niso odzvali.
S K L E P
Gibanje Osveščeni prebivalci Slovenije je 13. julija na facebooku objavilo, da se je v tridesetih letih »razpored cepljenja« početveril, stopnje avtizma pa so skokovito narasle z ena proti pet tisoč na ena proti petdeset.
Na nacionalnem inštitutu za javno zdravje (NIJZ) niso seznanjeni s pojmom razpored cepljenja. Uporabljajo pa izraz shema cepljenja, kar pomeni, kako se določeno cepivo daje določeni skupini.
Primerjava časovnega razporeda cepljenja predšolskih otrok in osnovnošolcev med letoma 1991 in 2021 kaže, da se shema cepljenja ni »početverila«, kot so v gibanju zatrdili v objavi. Pred tridesetimi leti je bilo za predšolske otroke obvezno ali priporočljivo cepljenje proti devetim nalezljivim boleznim, leta 2021 pa proti dvanajstim.
Leta 1991 so predšolske otroke skupno cepili z najmanj devetimi odmerki, trideset let kasneje pa z 12 do 16 odmerki.
Specialistka otroške in mladostniške psihiatrije Melita Bokalič z UKC Ljubljana je pojasnila, da ni epidemiološke študije, ki bi natančno opredelila število ljudi s spektroavtistično motnjo v Sloveniji. Poleg tega je primerjanje pojavnosti te motnje pred tridesetimi leti z današnjo nemogoče in nesmiselno.
Tudi psihologinja s strokovnega centra za avtizem Alenka Werdonig je pojasnila, da je nemogoče podati število otrok, diagnosticiranih z avtizmom.
Na NIJZ so poudarili, da avtorji različnih študij med cepljenjem in avtizmom niso zaznali nobene povezave.
Trditev, da se je v tridesetih letih razpored cepljenja početveril in da so stopnje avtizma skokovito narasle z ena proti pet tisoč na ena proti petdeset, ne drži.
Ne drži
Objava, o kateri smo na podlagi neodvisne preverbe dejstev ugotovili, da ni resnična. Oznako uporabljamo pri preverjanju izjav in krajših trditev, ki se pojavljajo na družbenih omrežjih in v javnem prostoru, ter za pregled uresničevanja obljub politikov in drugih javnih osebnosti.
