Slovenci niso največji onesnaževalci morij s plastiko v EU
Avtorica: Meta Gantar
TRDITEV
Slovenci so v EU največji onesnaževalci morij in oceanov s plastiko, saj vsak, kot ugotavljajo irski raziskovalci, letno prispeva kar 1,5 kilograma odpadne plastike v morju.
OCENA
IZVIRNA OBJAVA
Slovenija je lani največ plastičnih odpadkov izvozila v Malezijo, Bosno in Hercegovino ter Turčijo, kaže analiza inšpektorata za okolje o uvozu in izvozu odpadkov. Foto: Unsplash
Portal rtvslo.si je 19. avgusta poročal, da smo Slovenci v EU največji onesnaževalci morij in oceanov s plastiko. Vsak Slovenec letno onesnaži svetovna morja z 1,5 kilograma odpadne plastike, so zapisali.
Pri tem so se sklicevali na študijo treh raziskovalcev z Ryanovega inštituta pri irski nacionalni univerzi in fakultete za inženirstvo pri univerzi v Limericku, ki je bila junija objavljena v znanstveni publikaciji Environment International. V raziskavi so ugotavljali, kolikšen del odpadkov iz zelo trpežnega polimera polietilena, ki jih evropske države izvozijo, da bi jih tam reciklirale, dejansko konča v svetovnih morjih in oceanih.
Ugotovili so, da so leta 2017 trije odstotki polietilena, izvoženega iz Evrope, končali v oceanih, kar kaže na »pomembno in doslej še nedokumentirano pot plastičnih odpadkov«.
Avtorji raziskave so količino polietilena iz posamezne države, ki konča v oceanih, izračunali na podlagi podatkov o izvozu odpadkov in ocene deleža teh, ki jih ciljne države odvržejo v morje. Po rezultatih, preračunanih na število prebivalcev, je med evropskimi državami res vodilna Slovenija, kjer naj bi vsak prebivalec v svetovna morja prispeval 1,5 kilograma odpadnega polietilena, sledijo pa ji Belgija, Velika Britanija, Nemčija in Nizozemska.
Toda raziskovalci pri izračunu niso upoštevali, da države odpadke, ki se pozneje znajdejo v izvozu, tudi uvozijo iz drugih držav. Opozorili so, da se količina izvoženih odpadkov zato lahko razlikuje od količine proizvedenih odpadkov v posamezni državi. Države, iz katerih pride največ odpadnega polietilena v svetovna morja, imajo namreč večja pristanišča, ki jih za trgovanje uporabljajo tudi sosednje države. Izvoz iz teh pristanišč tako verjetno prispeva k veliki količini izvoza na prebivalca, so pojasnili.
Pri tem so posebej omenili Slovenijo, saj po podatkih baze UN Comtrade večino izvoženih odpadkov, ki vsebujejo polietilen, uvozi iz vseh sosednjih držav in jih nato izvozi v neevropske države. Kar zadeva Slovenijo, so leta 2017 zaznali odstopanje od trenda prejšnjih let, zato so uporabili podatke iz leta 2016.
Slovenija je po teh podatkih leta 2016 izvozila več kot 71.600 ton odpadkov iz polietilena, vendar jih je v tem letu uvozila dobrih 70 tisoč ton, največ iz Italije (28.600 ton). Pri državah izvoza prednjači Kitajska, kamor smo izvozili 39.100 ton odpadkov.
Napaka v podatkih za Slovenijo
Na ministrstvu za okolje in prostor so za Razkrinkavanje.si pojasnili, da so se jim ugotovitve irske raziskave zdele malo verjetne, zato so se zaradi preverjanja točnosti podatkov obrnili na slovenski statistični urad (Surs).
Na Sursu so nam pojasnili, da so med preverjanjem podatkov v statistični bazi UN Comtrade odkrili napako v kategoriji etilenskih polimerov in o njej obvestili podatkovne upravljavce pri Združenih narodih.
Ti so za Razkrinkavanje.si potrdili, da se je pri obdelavi podatkov za leti 2017 in 2019 zgodila napaka, ki pa ni vplivala na rezultate raziskave, saj so raziskovalci za Slovenijo upoštevali podatke iz leta 2016. Na naša vprašanja, za kakšno napako je šlo in za kolikšno odstopanje od pravih podatkov, niso odgovorili.
Večina izvožene odpadne plastike Slovenijo zgolj prečkala
Jaka Kranjc, generalni tajnik pri Ekologih brez meja, je za Razkrinkavanje.si poudaril, da se ne strinjajo, da je leta 2016 po 1,5 kilograma odpadnega polietilena na prebivalca v oceanih izviralo iz Slovenije. Pojasnil je, da ti odpadki niso nastali pri nas, ampak so bili zgolj v tranzitu. Rezultati raziskave, ki Sloveniji pripisuje tudi uvožene odpadke, po njegovem ne povedo ničesar o tem, kako se vedejo državljani, kakšni potrošniki so in ali uporabljajo preveč plastične embalaže.
Tudi direktorica Greenpeacea Slovenija Katja Podbevšek je za Razkrinkavanje.si poudarila, da Slovenija veliko odpadne plastike uvozi in reciklira ali pa pošilja naprej v druge države, kjer bodo reciklirani, česar raziskovalci niso upoštevali.
Oliver Bajt, raziskovalec na morski biološki postaji nacionalnega inštituta za biologijo, je opozoril, da so izračuni v raziskavi »preveč poenostavljeni«, zaključki na njihovi podlagi pa lahko nekritični. Strinjal se je, da na visok rezultat Slovenije vpliva tudi uvoz polietilena iz drugih držav.
Prošnjo za pojasnila o uporabljenih podatkih in metodologiji smo poslali avtorjem irske raziskave. Novinarja portala rtvslo.si pa smo vprašali, zakaj je v prispevku izpustil opozorila raziskovalcev in pojasnila o ugotovitvah. Odgovorov nismo prejeli.
Največ odpadne plastike lani v Malezijo
Inšpektorat za okolje je junija objavil analizo uvoza oziroma izvoza odpadkov iz tretjih držav v letu 2019, po kateri je Slovenija lani izvozila 134.914 ton odpadkov. Daleč največ je bilo plastičnih odpadkov, kar 75 odstotkov. Največkrat so bili namenjeni v Malezijo, Bosno in Hercegovino ter Srbijo, kažejo podatki inšpektorata.
Izvoz plastike na Kitajsko se je do lani »praktično ustavil«, Slovenija jo je izvažala v druge azijske države, med njimi Malezijo, Hongkong, Indonezijo in Indijo, kaže analiza inšpektorata. Med uvoženimi materiali je bila plastika sicer na petem mestu (4,3 odstotka), ni pa jasno, iz katere države smo je uvozili največ.
Kot so pojasnili na Sursu, podatke o mednarodni trgovini vodijo po manj natančnem klasifikacijskem sistemu od Združenih narodov, zato natančnih podatkov o izvozu polietilenskih odpadkov nimajo.
SKLEP
Portal rtvslo.si je poročal o raziskavi irskih avtorjev o onesnaževanju oceanov z odpadno plastiko, ki je bila junija letos objavljena v znanstveni reviji Environment International. Avtorji so ugotovili, da je vsak Slovenec leta 2016 v svetovna morja »prispeval« 1,5 kilograma plastičnih odpadkov, namenjenih za recikliranje.
Raziskovalci z irskih univerz v Limericku in Galwayu so se osredotočili na izvoz zelo trpežnega polimera polietilena iz posameznih evropskih držav v letu 2017 (za Slovenijo so vzeli podatke iz leta 2016). Na podlagi dostopnih študij o ravnanju z odpadki po svetu so nato ocenili, kolikšen del odpadne plastike, ki jo izvozijo posamezne evropske države, konča v svetovnih morjih.
Avtorji raziskave so se osredotočili zgolj na izvoz plastičnih odpadkov, niso pa upoštevali, koliko teh evropske države pred tem uvozijo od drugod. Po podatkih baze Združenih narodov za trgovinsko statistiko UN Comtrade, ki so jih uporabili tudi raziskovalci, je Slovenija leta 2016 uvozila več kot 70 tisoč ton odpadnega polietilena, izvozila pa jih je 71 tisoč ton.
Toda avtorji so prav tako opozorili, da Sloveniji sicer res pripada najvišji delež morskega onesnaženja na prebivalca, vendar država večino plastičnih odpadkov uvozi iz štirih sosednjih držav, nato pa jih izvozi v neevropske države.
Generalni tajnik nevladne organizacije Ekologi brez meja Jaka Kranjc je poudaril, da podatek o količini izvožene plastike ne pove nič o navadah slovenskih potrošnikov, saj zajema tudi odpadke, ki jih je država uvozila. Na veliko količino uvoženih plastičnih odpadkov je opozorila tudi direktorica Greenpeacea Slovenija Katja Podbevšek. Raziskovalec na morski biološki postaji v Piranu Oliver Bajt pa meni, da so izračuni v raziskavi preveč poenostavljeni.
Novinar rtvslo.si je ugotovitve irske raziskave zgolj povzel, ni pa poročal o opozorilih avtorjev, ki so poudarili, da v izračunih niso upoštevali količine plastičnih odpadkov, ki jih države uvozijo. Prav na primeru Slovenije so ponazorili, da po podatkih baze Comtrade pri Združenih narodih večino plastičnih odpadkov, ki jih izvozi v neevropske države, uvozi iz štirih sosednjih držav.
Trditev, da smo Slovenci v EU največji onesnaževalci morij in oceanov s plastiko, saj vsak letno prispeva kar 1,5 kilograma odpadne plastike v morju, ne drži.
EUformatorka
Posebna rubrika projekta Razkrinkavanje.si, ki se osredotoča na evropske teme. Prizadevanja za izkoreninjenje lažnih informacij in zavajajočih ali neutemeljenih navedb o zadevah EU vplivajo tudi na ustreznejšo obveščenost slovenskih državljanov.
Ne drži
Objava, o kateri smo na podlagi neodvisne preverbe dejstev ugotovili, da ni resnična. Oznako uporabljamo pri preverjanju izjav in krajših trditev, ki se pojavljajo na družbenih omrežjih in v javnem prostoru, ter za pregled uresničevanja obljub politikov in drugih javnih osebnosti.
Projekt EUformatorka poteka v sodelovanju z Evropsko komisijo – Predstavništvom v Sloveniji. Stališča, izražena v posameznem prispevku, ne odražajo nujno uradnih stališč Evropske komisije.