Izdatki za slovensko vojsko se lani niso prepolovili
Avtorica: Meta Gantar
TRDITEV
Izdatke za vojsko ste v preteklem letu prepolovili.
OCENA
IZVIRNA OBJAVA
»Izdatke za vojsko ste v preteklem letu prepolovili,« je na 18. nujni seji odbora za obrambo v državnem zboru 3. septembra dejala poslanka NSi Tadeja Šuštar. Sodelovala je v razpravi o predlogu zakona o zagotavljanju sredstev za investicije v slovenski vojski v letih 2021 do 2026.
Predlog zakona so poslanci na odboru z dvotretjinsko večino sicer podprli, o njem pa bodo ponovno odločali na današnji redni seji. Skladno s predlogom bi vojska v naslednjih šestih letih dobila 780 milijonov evrov za vojaško letalstvo, bojna vozila in druge investicije.
Sredstva za generalštab slovenske vojske, ki vključujejo denar za plače, tekoče stroške in investicije v vojsko, so se po podatkih obrambnega ministrstva v obdobju med letoma 2010 in 2015 postopno zniževala, in sicer s 453,4 milijona na 263,2 milijona. Leta 2018 je bilo za te izdatke namenjenih več, 360,7 milijona evrov, lani 413,9 milijona, letos po predlogu rebalansa proračuna pa 399,1 milijona evrov.
Iz poslanske skupine NSi so za Razkrinkavanje.si odgovorili, da se je poslanki Tadeji Šuštar na seji »žal zgodil lapsus, saj je imela namen reči, da so izdatke za vojsko prepolovili v preteklem desetletju« in ne preteklem letu. Pojasnili so tudi, da so kot izdatke za vojsko poimenovali celotne obrambne izdatke, ne zgolj letnih finančnih načrtov slovenske vojske. Dodali so: »Dejstvo pa je, da so izdatki za vojsko za leto 2010 znašali 583 milijonov evrov, leta 2015 pa 361 milijonov evrov, kar je skoraj polovica manj.«
Kot so pojasnili na ministrstvu za obrambo, pod obrambne izdatke poleg sredstev za generalštab slovenske vojske spadajo še sredstva za delovanje ministrstva za obrambo (brez uprave za zaščito in reševanje ter inšpektorata), vojaške pokojnine in urada za varovanje tajnih podatkov.
Poleg tega se izdatki za obrambo v zadnjem desetletju niso prepolovili, kot so v odgovoru za Razkrinkavanje.si pojasnili na NSi. Leta 2010 so izdatki za obrambo po podatkih ministrstva res znašali 583 milijona evrov, letos po rebalansu proračuna pa 504,3 milijona evrov, torej 13,5 odstotkov manj kot pred desetimi leti.
Leta 2015 so bili s 361,4 milijoni evrov izdatki za obrambo najnižji v zadnjem desetletju. Toda to je 38 odstotkov manj kot leta 2010, ko so sredstva za obrambo po podatkih obrambnega ministrstva znašali 583 milijonov evrov, in ne polovica manj, kot so zapisali v poslanski skupini.
SKLEP
Poslanka NSi Tadeja Šuštar je 3. septembra na 18. nujni seji odbora za obrambo med razpravo o predlogu zakona o zagotavljanju sredstev za investicije v slovenski vojski dejala, da so lani prepolovili izdatke za slovensko vojsko.
V poslanski skupini NSi so za Razkrinkavanje.si pojasnili, da je Šuštarjeva zmotila, češ da je želela izpostaviti, da so se izdatki za vojsko prepolovili v zadnjem desetletju. Dodali so, da so pri tem izračunu upoštevali izdatke za obrambo, ki po navedbah ministrstva za obrambo vključujejo tudi izdatke za slovensko vojsko.
Toda v zadnjem desetletju se niso prepolovili ne izdatki za slovensko vojsko ne za obrambo, kažejo podatki ministrstva. Letos so po predlogu rebalansa proračuna obrambni izdatki znašali 504,3 milijona evrov, kar je 13,5 odstotka manj kot leta 2010. Po letošnjem predlogu rebalansa proračuna je finančni načrt slovenske vojske znašal 399,1 milijona evrov, kar je 12 odstotkov manj kot leta 2010.
V odgovoru so v NSi še zapisali, da so izdatki za obrambo za leto 2010 znašali 583 milijonov evrov, leta 2015 pa 361 milijonov evrov, kar po njihovem mnenju predstavlja skoraj polovični upad. Toda primerjava izdatkov za obrambo v teh letih pokaže, da so se ta znižala za 38 odstotkov in ne za polovico.
Trditev poslanke Tadeje Šuštar, da je zdajšnja opozicija lani prepolovila izdatke za slovensko vojsko, ne drži.
Parlamentarka
Posebna rubrika projekta Razkrinkavanje.si, ki se osredotoča na izjave poslancev in drugih nosilcev politične moči. Prizadevanja za izkoreninjenje lažnih informacij in zavajajočih ali neutemeljenih navedb je namreč treba usmeriti tudi v predstavnike oblasti, saj imajo od teh največ koristi. Nenazadnje pa nosijo tudi večjo odgovornost za javno izrečene trditve in obljube.
Ne drži
Objava, o kateri smo na podlagi neodvisne preverbe dejstev ugotovili, da ni resnična. Oznako uporabljamo pri preverjanju izjav in krajših trditev, ki se pojavljajo na družbenih omrežjih in v javnem prostoru, ter za pregled uresničevanja obljub politikov in drugih javnih osebnosti.