Slovenija je vse manj inovativna
Avtorica: Žana Erznožnik
TRDITEV
V zadnjih letih je Slovenija padla iz skupine držav, ki so bile visoko inovativne. Tako se imenuje skupina visoko inovativnih držav. In smo že šli v skupino zmerno inovativnih držav.
OCENA
Poslanec Levice Matej Vatovec je na seji parlamentarnega odbora dejal, da Slovenijo padanje inovativnosti oddaljuje od razvojnega preboja. Foto: Nebojša Tejić/STA
»V zadnjih letih je Slovenija padla iz skupine držav, ki so bile visoko inovativne,« je 10. septembra na 24. nujni seji parlamentarnega odbora za izobraževanje, znanost, šport in mladino dejal poslanec Levice Matej T. Vatovec. Dodal je, da Slovenija zdaj sodi v skupino zmerno inovativnih držav, kar jo potiska stran od preboja v razvoju.
Vatovec se je v izjavi navezoval na evropski semafor inovativnosti (EIS), so za Razkrinkavanje.si pojasnili v poslanski skupini Levice.
Gre za indeks, ki ga evropska komisija od leta 2001 meri v članicah EU in drugih državah, denimo v ZDA in na Kitajskem. Indeks meri inovativnost držav na podlagi 27 kazalnikov v štirih kategorijah, to so spodbudnost okolja za inovacije, njihovo število, vrsta in učinki naložb. Pri tem kot inovativne štejejo nove, občutno izboljšane ali do uporabnikov bolj prijazne izdelke ali storitve na trgu oziroma občutno izboljšane proizvodne, distribucijske in sorodne procese, so pojasnili v poročilu za leto 2020.
Za izračun EIS uporabljajo statistične podatke Eurostata ter drugih »mednarodno priznanih virov«, denimo podatke organizacije za gospodarsko sodelovanje in razvoj (OECD), so zapisali v metodološkem poročilu o izračunih indeksov v zadnjih osmih letih.
Med zmernimi inovatorkami indeks padel le Sloveniji
Evropska komisija je v poročilu države EU razdelila v štiri skupine glede na njihov inovacijski indeks. Države z najvišjim indeksom komisija imenuje »inovatorske voditeljice«, sledijo pa jim močno inovativne države. Članice se lahko uvrstijo tudi v skupino zmerno inovativnih držav, tiste z najnižjim indeksom pa sodijo med skromno inovativne.
Indeks inovativnost Slovenije po podatkih komisije pada od leta 2015. Med močne inovatorke se je zadnjič uvrstila leta 2016, od takrat se uvršča v skupino zmerno inovativnih držav.
Zadnje poročilo o indeksu inovativnosti za leto 2020 kaže, da se je v skupino zmerno inovativnih držav uvrstilo 13 članic EU, ki so dosegle od 50 do 95 odstotkov evropskega povprečja, so pojasnili v poročilu.
Leta 2019 je Slovenija dosegla 84,9 odstotka evropskega povprečja in se uvrstila na 19. mesto, za Španijo in pred Češko. Po EIS so bile najbolj inovativne evropske države Švica, Švedska in Finska, skromno inovativne pa Črna gora, Ukrajina in Romunija.
Med vsemi članicami EU se je indeks inovativnosti v obdobju od leta 2012 do 2019 znižal le v treh, pri čemer se je najbolj, za 9,9 odstotne točke, znižal prav slovenski. V skupini zmernih inovatork so se znižale samo inovacijske zmogljivosti Slovenije.
V Sloveniji pomanjkanje sredstev za inovacije
Po ugotovitvah evropske komisije je Slovenija sicer najbolj uspešna na področjih povezovanja sektorjev, človeških virov, naložb podjetij, denimo po številu mednarodnih znanstvenih objav, pri katerih sodelujejo slovenski znanstveniki, številu inovativnih malih in srednjih podjetij, ki sodelujejo z drugimi, in podobno. V obeh kategorijah za več kot 40 odstotnih točk presega povprečje EU.
Ugotovitve v poročilu EIS za leto 2020 kažejo, da k nizkemu indeksu Slovenije najbolj prispevajo rezultati na področju financiranja in podpore znanosti. Po tem kazalniku je bila Slovenija v zadnjih osmih letih za skoraj 70 odstotnih točk manj uspešna od povprečja EU.
Slovenija od leta 2016 za raziskovanje in razvoj namenja manjši delež BDP od povprečja EU, kažejo tudi podatki Eurostata. Po teh podatkih je država leta 2018 za to področje namenila 1,95 odstotka BDP, kar je 0,23 odstotne točke manj od povprečja EU, ki znaša 2,18 odstotka BDP.
Poleg financiranja je šibka točka Slovenije tudi trženje inovativnih produktov in storitev, predvsem zaradi majhnega izvoza intelektualno zahtevnih storitev in nizkega deleža prihodkov podjetij od prodaje inovacij. Prav tako so pri evropski komisiji poudarili, da so slovenska podjetja pri uvajanju inovacij med poslovanjem ali na trgu za nekaj več kot 30 odstotnih točk manj uspešna od povprečja EU.
EIS tudi kaže, da podjetja v Sloveniji premalo vlagajo v razvoj novih tehnologij in tvegane kapitalske naložbe. Med kazalniki z nizko oceno so navedli še število patentiranih oblikovnih rešitev, za več kot polovico nižji od povprečja EU pa je bil tudi delež doktorskih študentov v Sloveniji iz nečlanic EU.
Za komentar indeksa inovativnosti Slovenije smo prosili Jadrana Lenarčiča, direktorja inštituta Jožefa Stefana. Meni, da je bil padec Slovenije iz skupine močno inovativnih držav med srednje inovativne posledica zmanjšanja sredstev za raziskave in razvoj ter pomanjkanja politične vizije in ustreznih akcijskih načrtov.
Po Lenarčičevi oceni bi morali za inovativnejšo Slovenijo znanosti in tehnologiji nameniti več pozornosti na državni ravni. Za to področje bi denimo lahko ustanovili posebno ministrstvo ali center za nove tehnologije, ki bi se osredotočal na njihov razvoj in prenos v gospodarstvo.
Z ministrstva za znanost in tehnologijo so za Razkrinkavanje.si sporočili, da pripravljajo novo resolucijo o raziskovalni in inovacijski strategiji Slovenije, o kateri bo svet ministrstva razpravljal ta teden. Poleg tega je, so dodali, v medresorskem usklajevanju zakon o znanstvenoraziskovalni in inovacijski dejavnosti, katerega cilj je ustvariti pogoje za razvojni preboj, s katerim bi se Slovenija lahko spet uvrstila v skupino močnih inovatork.
V poročilu EIS, ko se je Slovenija zadnjič uvrstila v skupino močnih inovatork, je evropska komisija med močnimi lastnostmi navedla veliko število mednarodnih znanstvenih objav, pri katerih so sodelovali slovenski znanstveniki, ter veliko število novih doktorjev znanosti in strokovnih objav v javno-zasebnih partnerstvih.
Med šibkimi lastnostmi pa so že takrat, tako kot letos, navedli malo tveganih kapitalskih naložb, prihodkov od licenc in patentov v tujini ter malo doktorskih študentov iz neevropskih držav.
Pada tudi globalni indeks inovativnosti Slovenije
Svetovna organizacija za intelektualno lastnino meri globalni inovacijski indeks (GII), in sicer na podlagi 80 kazalnikov, denimo političnega okolja, infrastrukture in naprednosti poslovnih procesov. Podatke črpa pri Unescu, svetovni banki, OECD, evropski komisiji in drugih mednarodnih institucijah.
Po tem indeksu je Slovenija iz leta v leto manj inovativna. Med 131 državami je letos zasedla 32. mesto, kar je za mesto slabše od uvrstitve leta 2019 in za dve mesti slabše kot leta 2018.
V letošnjem poročilu o GII so avtorji za Slovenijo ugotavljali, da je uspešnejša pri vlaganju v inovacije kot pri ustvarjanju inovacij; v zadnjih treh letih se je njen rezultat na tem področju poslabšal. Po drugi strani se je v tem obdobju povečalo vlaganje v inovativne rešitve. Ocenili so, da je uspeh Slovenije glede na njen BDP skladen s pričakovanji.
SKLEP
Poslanec Levice Matej T. Vatovec je 10. septembra na 24. nujni seji parlamentarnega odbora za izobraževanje, znanost, šport in mladino izjavil, da je Slovenija v zadnjih letih padla iz skupine visoko inovativnih držav in da je zdaj uvrščena v skupino zmerno inovativnih.
Pri tem se je skliceval na evropski inovacijski indeks, so pojasnili v njegovi poslanski skupini. Indeks meri evropska komisija na podlagi 27 kazalnikov v evropskih in nekaterih drugih državah.
V skupino močnih inovatork se je Slovenija nazadnje uvrstila leta 2016, njen indeks inovativnosti pa se postopno znižuje že od leta 2015. Letos se je v skupini zmernih inovatork uvrstila na peto mesto od trinajstih, za Španijo in pred Češko.
Vatovčeva trditev, da je Slovenija v zadnjih letih padla iz skupine visoko inovativnih držav v skupino zmerno inovativnih, drži.
Parlamentarka
Posebna rubrika projekta Razkrinkavanje.si, ki se osredotoča na izjave poslancev in drugih nosilcev politične moči. Prizadevanja za izkoreninjenje lažnih informacij in zavajajočih ali neutemeljenih navedb je namreč treba usmeriti tudi v predstavnike oblasti, saj imajo od teh največ koristi. Nenazadnje pa nosijo tudi večjo odgovornost za javno izrečene trditve in obljube.
EUformatorka
Posebna rubrika projekta Razkrinkavanje.si, ki se osredotoča na evropske teme. Prizadevanja za izkoreninjenje lažnih informacij in zavajajočih ali neutemeljenih navedb o zadevah EU vplivajo tudi na ustreznejšo obveščenost slovenskih državljanov.
Drži
Objava, ki drži. To oceno uporabljamo tudi pri preverjanju izjav in krajših trditev, ki se pojavljajo na družbenih omrežjih in v javnem prostoru, ter za pregled uresničevanja obljub politikov in drugih javnih osebnosti.
Projekt EUformatorka poteka v sodelovanju z Evropsko komisijo – Predstavništvom v Sloveniji. Stališča, izražena v posameznem prispevku, ne odražajo nujno uradnih stališč Evropske komisije.