Spremembe zakona o medijih ne bi odpravile nepreglednega medijskega lastništva
Avtorici: Katarina Bulatović, Žana Erznožnik
TRDITEV
»Komisija opozarja tudi na pomanjkljivo medijsko pluralnost in nepreglednost lastništva velikih medijev in ob tem ugotavlja, da bi predlagane spremembe medijske zakonodaje to pomanjkljivost odpravile. To je najbrž presenečenje za vse, ki spremembam medijske zakonodaje nasprotujejo.«
OCENA
IZVIRNA OBJAVA
Evropska poslanka Romana Tomc je na svojem spletnem mestu komentirala poročilo evropske komisije o stanju vladavine prava v EU. Foto: Bor Slana/STA
Evropska poslanka Romana Tomc (ELS/SDS) je 30. septembra na svojem spletnem mestu komentirala poročilo evropske komisije o vladavini prava v EU. Menila je, da komisija Slovenijo opozarja na »pomanjkljivo medijsko pluralnost in nepreglednost lastništva velikih medijev in ob tem ugotavlja, da bi predlagane spremembe medijske zakonodaje to pomanjkljivost odpravile«. Dodala je, da to najbrž preseneča nasprotnike predloga sprememb medijske zakonodaje.
Evropska komisija je v prvem poročilu o vladavini prava v EU, ki je bilo prav tako objavljeno 30. septembra, analizirala stanje vladavine prava v 27 državah članicah Evropske unije. Pri tem se je osredotočila na štiri področja: pravosodni sistem, protikorupcijske ukrepe, medijsko pluralnost ter druga institucionalna vprašanja, povezana s sistemom zavor in ravnovesij, kot sta sodelovanje javnosti pri predlogih zakonov in delo varuha človekovih pravic.
Komisija je ta področja obravnavala na podlagi številnih virov, so pojasnili v predstavitvi metodologije. Pri analizi medijske pluralnosti so denimo uporabili poročila sveta Evrope, Združenih narodov in novinarskih organizacij, kot so Novinarji brez meja, pa tudi relevantne odločitve evropskih sodišč in podatke, zbrane z orodjem za spremljanje pluralnosti medijev, ki ga pripravlja center za medijski pluralizem in svobodo medijev (Media Pluralism Monitor 2020). Poleg tega so upoštevali informacije o razmerah v medijih, ki jih je komisija pridobila med obiski v državah članicah.
Evropska komisija je v poročilu ugotavljala, da ni posebnih pravil, ki bi preprečevala nasprotja interesov v medijskem sektorju, denimo med lastniki medijev in političnimi strankami. Po oceni komisije to negativno vpliva na pluralnost lokalnih in nacionalnih medijev v Sloveniji.
Pojasnili so, da javnost zlasti velike slovenske medije pogosto zaznava kot politično pristranske. Vsaj dve televizijski postaji ter nekaj tiskanih in spletnih medijev je po mnenju javnosti »pod političnim nadzorom ene politične stranke«.
Pri tem so se navezovali na ugotovitve letošnjega poročila o medijskem pluralizmu v digitalni dobi v državah EU, Albaniji in Turčiji v letih 2018 in 2019, ki ga je izdal center za medijski pluralizem in svobodo medijev (CMPF) pri evropskem univerzitetnem inštitutu. Medijske razmere so analizirali glede na stanje na štirih ključnih področjih: osnovna zaščita medijske svobode, pluralnost trga, politična neodvisnost in družbena vključevalnost medijev.
Poročilo o medijskem pluralizmu v Sloveniji je del te študije, v njem pa avtorja z ljubljanske univerze ugotavljata, da politična neodvisnost medijev predstavlja veliko tveganje za medijsko pluralnost v državi. Pri tem sta posebej omenila stranko SDS, ki »zelo odkrito in javno upravlja televizijsko postajo Nova24TV in je ali je bila tesno povezana z vsaj dvema tiskanima in spletnima političnima revijama (Reporter, Demokracija)«.
Navajata, da naj bi leta 2019 takratni premier Marjan Šarec prek svetovalcev vplival na vsebino portala Siol.net, ki ima istega lastnika kot televizija Planet TV. Opozorila sta še, da je veliko lokalnih medijev povezanih z vodilnimi političnimi strankami, prav tako številne lokalne medije izdajajo občine, njihova uredniška politika pa odraža želje občinske uprave ali župana.
Veliko tveganje za medijsko pluralnost v Sloveniji je tudi vpliv poslovnih interesov lastnikov na imenovanje odgovornih urednikov medijev, ugotavljata avtorja. Spomnila sta na več primerov političnega kadrovanja na ravni uredništev in uprav slovenskih medijev v preteklih letih.
Po njuni oceni preglednost lastništva predstavlja srednje tveganje za medijski pluralizem v Sloveniji. Ugotavljata, da v razvidu medijev ni popolnih podatkov o lastniški strukturi medija, zlasti kadar je lastnikov več ali pa so med njimi slamnata podjetja.
Več informacij za več preglednosti
Evroposlanka Romana Tomc je v objavi trdila, da komisija opozarja na nepregledno lastništvo velikih medijev in ob tem ugotavlja, da bi predlagane spremembe medijske zakonodaje to pomanjkljivost odpravile.
Komisija je v poročilu o stanju vladavine prava ugotavljala, da mora izdajatelj po sedanjem zakonu o medijih v razvid medijev priglasiti vse imetnike pet- ali večodstotnih lastniških ali upravljavskih deležev. Zdaj so tako nekatere informacije o lastniških deležih v medijih javno dostopne, s čimer je zagotovljena delna preglednost lastništva, so zapisali.
Toda zlasti v primerih, ko imajo mediji več medsebojno povezanih lastnikov, bi lahko trenutna zakonodaja oteževala identifikacijo morebitne koncentracije odločanja v ozadju, so ugotavljali. Po predlogu novele zakona o medijih bi morali sicer lastniki medijev v razvid pri kulturnem ministrstvu priglasiti več informacij, med drugim tudi o virih financiranja in povezanih osebah. Med te sodijo osebe, ki so med seboj upravljavsko, kapitalsko ali drugače povezane.
Poudarili so, da bi predlog novele, ki ga je vlada predstavila julija letos, odpravil minimalni petodstotni prag za razkritje lastništva, razen v primeru medijskih podjetij, ki so organizirana kot delniške družbe. Komisija v poročilu ni neposredno navedla, da bi predlagane spremembe medijske zakonodaje odpravile pomanjkljivo preglednost lastništva velikih medijev, kot je ocenila Tomčeva.
Določbe novele, po katerih bi bilo treba v razvidu medijev priglasiti več podatkov o njihovem lastništvu, so bile sicer že del predloga zakona o medijih, ki ga je pripravilo kulturno ministrstvo prejšnje vlade.
Marko Milosavljević, profesor novinarstva na ljubljanski fakulteti za družbene vede, ki je sodeloval pri pripravi prejšnjega predloga zakona, je poudaril, da je novi predlog »izredno slab in škodljiv«, toda spremembe o medijskem lastništvu bi po njegovih besedah lahko delno odpravile nepreglednost lastnikov medijev. »To pa ne pomeni, da se s tem nepravilnosti odpravljajo.«
Milosavljević, ki je tudi vodja študije o pluralnosti medijev v Sloveniji, na katero se je v poročilu o vladavini prava sklicevala evropska komisija, je opozoril, da ni jasno, kako bi regulatorji ugotavljali povezanost med lastniki medijev, če ti ne bi bili registrirani v Sloveniji.
Poleg tega je poudaril, da predlog zakonskih sprememb ne odpravlja koncentracije medijskega lastništva, saj isti pravni osebi prepoveduje zgolj hkratno izvajanje radijske in televizijske dejavnosti, ne pa tudi hkratnega lastništva radijskega in televizijskega medija.
Evroposlanka je v svoji spletni objavi zapisala, da je evropska komisija v poročilu ugotavljala, da bi spremembe medijske zakonodaje odpravile nepreglednost lastništva medijev, kar je po njenem mnenju »najbrž presenečenje za vse, ki spremembam medijske zakonodaje nasprotujejo«.
Doslej v javnem nasprotovanju predlogom prenove medijske zakonodaje (poleg zakona o medijih vlada spreminja tudi zakona o javni radioteleviziji in slovenski tiskovni agenciji) ni bilo zaznati komentarjev, ki bi nasprotovali noveli medijskega zakona v delu, ki zadeva razširjeno poročanje o lastništvu.
V društvu novinarjev Slovenije so v pripombah na predlog novele zakona o medijih opozorili, da je kulturno ministrstvo iz predloga izločilo vse spodbude za preiskovalno novinarstvo, izobraževanje novinarjev, ohranjanje delovnih mest, podporo novinarski etiki in samoregulaciji. Za društvo je še posebej sporno, da je ministrstvo iz prejšnje različice predloga zakonskih sprememb črtalo določbe, po katerih bi bilo mogoče regulirati javno financiranje občinskih glasil in medijev pod vplivom političnih strank.
V zborniku Pomisleki o prihodnosti javnih medijev, ki ga je avgusta izdala katedra za novinarstvo na FDV, so med drugim ocenili, da bi predlog sprememb zakona o medijih povzročil gospodarsko škodo osrednjim televizijskim medijem, koristil pa bi strankarsko povezanim medijem.
Evropski poslanki Romani Tomc smo v zvezi z njeno objavo poslali vprašanja, a nam nanje ni neposredno odgovorila, temveč se je odzvala kar na facebooku. Sklepala je, da bi »portal Oštro to [njeno] izjavo rad označil kot neresnično. Vendar je po moji oceni izjava zelo korektna in odraža mnenje komisije«.
Komisija je »ugotovila, da je lastništvo medijev v Sloveniji nepregledno«. Poleg tega po njenih besedah novela zakona o medijih po ugotovitvah komisije omogoča javno dostopnost vseh informacij o lastništvu medijev. Iz zakonskega predloga gre po mnenju Tomčeve še sklepati, da predlog sprememb odpravlja pomanjkljivosti, ki zmanjšujejo preglednost medijskega lastništva.
»Nikjer ne navajam, da je komisija neposredno zatrdila, vendar glede na zapisano res ni težko zaključiti, da komisija ugotavlja, da bi predlagane spremembe pomanjkljivosti odpravile. Vse ostalo je iskanje dlake v jajcu z namenom diskreditacije,« je na facebooku še menila Tomčeva.
Novinarji pogosto tarča spletnega nadlegovanja
Evroposlanka je v svojem komentarju poročila evropske komisije o vladavini prava v Sloveniji spregledala nekatere druge ugotovitve o stanju na področju medijev pri nas. Tomčeva denimo ni omenila ugotovitve evropske komisije, da pomanjkanje pravil v medijih, ki bi preprečevala nasprotja interesov na nacionalni in regionalni ravni, negativno vpliva na medijsko pluralnost v Sloveniji.
Evropska komisija je tudi poudarila, da so v Sloveniji »deležniki izrazili pomisleke o morebitnih spremembah financiranja javne radiotelevizije in upravljanja nacionalne tiskovne agencije, ki so bile ocenjene za politično motivirane«. Kdo je izrazil te pomisleke, komisija ni navedla.
Poleg tega je komisija še ugotavljala, da so novinarji pogosto tarča spletnega nadlegovanja ali groženj, pravosodni sistem pa jih zaradi ozke interpretacije kazenskih določb na tem področju redko sankcionira. Sodni postopki, ki zadevajo novinarje, so dolgotrajni, kar po oceni komisije negativno vpliva na svobodo izražanja in žrtve pogosto odvrača od prijave takih dejanj.
»Zdi se, da se je stanje letos poslabšalo,« so poudarili. Pri tem so se sklicevali na štiri opozorila o nadlegovanju novinarjev in kratenju svobode medijev v Sloveniji, ki so jih partnerske organizacije objavile na platformi sveta Evrope za promocijo zaščite novinarstva in varnosti novinarjev.
SKLEP
Evropska poslanka Romana Tomc je 30. septembra na svojem spletnem mestu zapisala: »Komisija opozarja tudi na pomanjkljivo medijsko pluralnost in nepreglednost lastništva velikih medijev in ob tem ugotavlja, da bi predlagane spremembe medijske zakonodaje to pomanjkljivost odpravile.«
Poslanka se je sklicevala na poročilo evropske komisije o vladavini prava v EU. Ta je v poročilu med drugim opozorila, da pomanjkanje pravil, ki bi urejala nasprotje interesov v medijih, denimo med političnimi strankami in lastniki medijev, negativno vpliva na pluralnost medijev v Sloveniji. Komisija je lastništvo slovenskih medijev označila za delno pregledno in poudarila, da bi lahko trenutna zakonodaja v primerih več medsebojno povezanih lastnikov oteževala identifikacijo morebitne koncentracije odločanja v ozadju.
Ugotavljala je, da predlog novele zakona o medijih odpravlja najmanj petodstotni prag lastniških ali upravljavskih pravic v medijih, ki jih je treba priglasiti v razvid. Pri tem komisija ni neposredno navedla, da bi predlog novele odpravil problem nepreglednega medijskega lastništva, kot je menila Tomčeva, temveč le, da bi odpravil prag za poročanje o lastništvu.
Poleg tega se evroposlanka v komentarju ni dotaknila drugih pomembnih ugotovitev o stanju vladavine prava v Sloveniji. Med drugim, da slovenska zakonodaja ne preprečuje nasprotij interesov v medijih, ali pa, da so slovenski novinarji pogosto tarča groženj in nadlegovanja prek spleta, kar pa sistem le redko kazensko sankcionira.
Trditev evroposlanke Romane Tomc, da komisija opozarja tudi na pomanjkljivo medijsko pluralnost in nepreglednost lastništva velikih medijev, drži, vendar je sicer točne informacije umestila in predstavila na zavajajoč način. Trditev po metodologiji Razkrinkavanja.si označujemo za manipulacijo.
Parlamentarka
Posebna rubrika projekta Razkrinkavanje.si, ki se osredotoča na izjave poslancev in drugih nosilcev politične moči. Prizadevanja za izkoreninjenje lažnih informacij in zavajajočih ali neutemeljenih navedb je namreč treba usmeriti tudi v predstavnike oblasti, saj imajo od teh največ koristi. Nenazadnje pa nosijo tudi večjo odgovornost za javno izrečene trditve in obljube.
EUformatorka
Posebna rubrika projekta Razkrinkavanje.si, ki se osredotoča na evropske teme. Prizadevanja za izkoreninjenje lažnih informacij in zavajajočih ali neutemeljenih navedb o zadevah EU vplivajo tudi na ustreznejšo obveščenost slovenskih državljanov.
Manipulacija
Objava, ki uporablja znane in točne podatke, vendar jih pojasnjuje na zavajajoč način, tako, da pripeljejo do netočnih ali nepravilnih zaključkov. Gre za izkrivljanje dejstev.
Projekt EUformatorka poteka v sodelovanju z Evropsko komisijo – Predstavništvom v Sloveniji. Stališča, izražena v posameznem prispevku, ne odražajo nujno uradnih stališč Evropske komisije.