Maske, medsebojna razdalja in karantena preprečujejo širjenje covida-19
Avtor: Matej Zwitter
TRDITEV
»Vsi ostali epidemiološki ukrepi, ki jih imamo – maske, distanciranje in, najostrejši, karantena – kot opažamo pri nas in povsod po svetu, niso zelo učinkoviti, ker te epidemije ponovno naraščajo.«
OCENA
IZVIRNA OBJAVA
Specialist interne medicine Matjaž Figelj je trditev, da epidemiološki ukrepi niso učinkoviti, utemeljil z osebnim opažanjem, da se število okuženih s covidom-19 spet povečuje. Foto: Nebojša Tejić/STA
Najpomembnejši ukrep za zajezitev epidemije covida-19 je skrb za dober zdravstveni sistem, je v oddaji Studio City na TV Slovenija dejal Matjaž Figelj, specialist interne medicine v novogoriški splošni bolnišnici dr. Franca Derganca. Vsi drugi ukrepi, med njimi nošenje maske, ohranjanje razdalje in karantena, po njegovih besedah »niso zelo učinkoviti«.
To je v oddaji utemeljil z osebnim opažanjem, da število okuženih z novim koronavirusom tako v Sloveniji kot drugod spet narašča. Dodal je, da bi morali pri uvajanju ukrepov paziti, da z njimi »ne povzročimo škode«. Pri tem ni navedel strokovnih raziskav, ki bi potrjevale morebitno škodljivost epidemioloških ukrepov, kot sta nošenje maske in vzdrževanje varne razdalje.
Nacionalni inštitut za javno zdravje (NIJZ) za preprečevanje širjenja okužbe z novim koronavirusom med drugim priporoča ohranjanje vsaj metra in pol razdalje med ljudmi, ki niso iz istega gospodinjstva. Kot so na spletnem mestu navedli v odgovorih na pogosta vprašanja, se virus širi kapljično, zato se okužba lahko prenese med tesnejšim stikom z bolnikom, to je na razdalji manj kot meter in pol.
Matjaž Figelj je za Razkrinkavanje.si dejal, da ohranjanje razdalje pomaga, vendar se ljudje ob srečanju z drugimi ne ustavijo na razdalji meter in pol, ampak na pol metra, saj »tako delujejo naši možgani«. Navodila za ohranjanje razdalje po njegovem ljudi zgolj zmedejo.
Prav tako meni, da »za nobenega od epidemioloških ukrepov, od umivanja rok do karantene in vse vmes, nimamo prepričljivih dokazov«. Med epidemijo namreč ni mogoče izvajati raziskav s kontrolnimi skupinami, zato se zanašamo na »raziskave, ki so manj kvalitetne, dejstva pa manj zanesljiva«, je dejal. Tudi pri svetovni zdravstveni organizaciji (WHO), je dodal, so v priporočilih zapisali, da so dokazi o učinkovitosti epidemioloških ukrepov šibki.
Že z metrsko razdaljo se za petkrat zmanjša možnost okužbe
Kot je za Razkrinkavanje.si pojasnila specialistka infektologije in intenzivne medicine s klinike za infekcijske bolezni in vročinska stanja Nina Grasselli Kmet, lahko okuženi virus nevede razširi na druge že dva do tri dni pred pojavom simptomov. Pri tem pa se pri približno petini okuženih bolezenski znaki nikoli ne pokažejo, je dodala.
»Tako maska kot medsebojna razdalja, večja od 1,5 metra, takšno širjenje v dobri meri preprečita,« je dejala. Pri tem je navedla raziskavo svetovne zdravstvene organizacije, po kateri se z uporabo mask verjetnost za prenos okužbe zmanjša za 85 odstotkov, in dodala, da z ohranjanjem medsebojne razdalje to možnost še zmanjšamo.
Pregledna študija, ki so jo junija letos za WHO izvedli raziskovalci iz Kanade in Libanona, je pokazala, da se z ohranjanjem razdalje zmanjša možnost za prenos okužbe. Ugotovili so, da je možnost za prenos na razdalji več kot meter skoraj petkrat manjša kot na razdalji, krajši od enega metra.
Avtorji so sicer opozorili, da možnosti za prenos okužbe ni mogoče natančno predvideti, saj meritve niso zanesljive. Njihove ugotovitve temeljijo na analizi rezultatov 44 raziskav, katerih metodologija ni bila enotna in niso bile izvedene na naključnih vzorcih. Večino so opravili v zdravstvenih ustanovah, merile pa so vpliv razdalje na možnost prenosa koronavirusov, ki povzročajo bolezni covid-19, sars in mers.
Med drugim so z zmerno gotovostjo ugotovili, da so trenutni ukrepi ohranjanja vsaj metra fizične razdalje najbrž močno prispevali k velikemu znižanju števila okužb. Po oceni avtorjev rezultati študije »podpirajo uvedbo ukrepa ohranjanja fizične razdalje vsaj enega metra in, če je to mogoče, dveh metrov ali več«.
Na ugotovitve te študije se je oprla tudi svetovna zdravstvena organizacija v priporočilih, naj se vsi, ne glede na to, ali nosijo masko ali ne, izogibajo gneči in ohranjajo vsaj metrsko razdaljo, zlasti od tistih z dihalnimi težavami.
Avtorji z univerze v Oxfordu, iz bolnišnice St. Thomas v Londonu in z ameriške univerze MIT pa so v znanstvenem članku, objavljenem konec avgusta v medicinski znanstveni reviji BMJ, opozorili, da pravila o ohranjanju enake razdalje v vseh okoliščinah temeljijo na zastarelih strokovnih dognanjih. Avtorji navajajo študijo iz leta 1948 o širjenju vrste streptokokov, v kateri so ugotovili, da večje kapljice pri govorjenju, kihanju in kašljanju večinoma ne potujejo dlje kot 1,7 metra.
Novejši preizkusi, na katere se sklicujejo v oxfordski študiji, pa kažejo, da lahko kapljični oblak pri naravnem odzivanju, kot je kihanje, doseže razdaljo sedem do osem metrov. Prav tako ima izdihani zrak večjo vztrajnost pri globokem dihanju med tekom in drugimi športnimi dejavnostmi kot med običajnim dihanjem.
Avtorji so zato predlagali uvedbo priporočil, ki bi bolje odražala številne dejavnike, ki vplivajo na tveganje za okužbo. Tako bi bilo po njihovi oceni v bolj tveganih situacijah, denimo pri športu in v natrpanih ali slabo prezračenih prostorih, treba upoštevati večjo medsebojno razdaljo kot v manj tveganih, denimo med pogovorom na prostem.
Učinkovitost mask odvisna tudi od materiala
Matjaž Figelj je za Razkrinkavanje.si dejal, da tudi za ukrep obvezne uporabe mask v splošni populaciji »še vedno ni prepričljivih dokazov«, kar je podkrepil z opažanjem, da v državah veljajo različna pravila. »Če bi imeli dokaze, bi vsi nosili masko.«
Poudaril je, da se kljub splošni uporabi mask okužba širi, zato je po njegovem nošenje maske smiselno le pri posameznikih, izpostavljenih večjemu tveganju, denimo pri zdravstvenih delavcih, delavcih v trgovini in starostnikih. »Ne moremo kar vsega posplošiti,« je dejal.
Kanadski in libanonski znanstveniki, ki so za WHO izvedli prej omenjeno pregledno študijo, so prav tako ugotovili, da se z masko možnost prenosa okužbe zmanjša za več kot petkrat. Opozorili so, da natančnih vrednosti možnosti prenosa okužbe z masko ali brez nje ni mogoče z zanesljivostjo izračunati, kljub temu pa je ugotovitev, da maska preprečuje okužbo, zelo zanesljiva.
Rezultati študije so pokazali, da je uporaba mask v splošni populaciji in zdravstvu omogočala učinkovito zaščito pred okužbo. Ko so analizo otežili s faktorjem, ki je upošteval, da zdravstveni delavci pretežno nosijo maske tipa FFP2, ki so bolj učinkovite od tistih, ki jih uporablja prebivalstvo, niso »zaznali velikih razlik v učinkovitosti uporabe mask v različnih okoljih«. Ugotovitve »podpirajo uporabo maske ne glede na okoliščine«.
To študijo so v junijskih priporočilih o uporabi mask povzeli tudi pri WHO, pri tem pa so opozorili, da temelji na raziskavah z nenaključnimi vzorci. Rezultati so zato po njihovi oceni zgolj posreden dokaz, ki podpira splošno uporabo mask. »Neposrednih dokazov o učinkovitosti splošne uporabe mask za zaščito pred okužbami dihal, tudi pred novim koronavirusom, za zdaj ni.«
WHO priporoča uporabo maske zdravstvenim delavcem in vsem, ki kažejo kakršnekoli simptome obolelosti. Priznavajo pa, da uporaba mask v splošni populaciji še ni bila podkrepljena z zanesljivimi ali neposrednimi dokazi, zato je treba pretehtati morebitne koristi in škodo. Vendar na podlagi dosedanjih raziskav javnosti priporočajo nošenje maske na javnih dogodkih, v trgovinah, šolah in na delovnem mestu v območjih, kjer se okužba širi in je ni mogoče zajeziti z drugimi ukrepi, kot sta izolacija okuženih in sledenje njihovim stikom.
Znanstveniki s kalifornijske univerze Davis in iz newyorške bolnišnice Mount Sinai so septembra letos v reviji Nature objavili članek, v katerem ugotavljajo, da maske FFP2 in kirurške maske učinkovito zaustavljajo delce sline. Te so merili v izdihanem zraku med dihanjem, govorjenjem, kašljanjem in žvečenjem žvečilke brez uporabe maske in ob uporabi petih vrst mask. Maske FFP2 so denimo med govorjenjem ustavile 87 odstotkov delcev, kirurške maske pa 94 odstotkov.
Med drugim so še ugotovili, da ročno izdelane maske, v nasprotju z medicinskimi, niso vedno učinkovite. Kadar so posamezniki med preizkusom nosili maske, izdelane iz bombažne majice, so v izdihanem zraku med govorjenjem zaznali skoraj šestkrat več delcev, kot kadar niso bili zaščiteni. Pojasnili so, da so ljudje, ki nosijo masko, pogosto nagnjeni h glasnejšemu govorjenju, pri čemer izločijo več sline, kar deloma pojasni, zakaj so kljub maski v okolici govorca zaznali več delcev.
Učinkovitost mask, ki niso namenjene uporabi v zdravstvu, je odvisna tudi od uporabljenega materiala, kažejo ugotovitve raziskovalcev iz ameriškega nacionalnega laboratorija Argonne in z univerze v Chicagu. Preizkusili so učinkovitost 15 različnih vrst blaga in njihovih kombinacij pri zaustavljanju delcev v velikosti do šest mikrometrov.
Maska iz grobo pletenega bombaža je denimo zaustavila le 14 odstotkov delcev, medtem ko je maska iz fino pletenega bombaža dosegla 98-odstotno učinkovitost. Pri tem so sicer upoštevali le učinkovitost blaga, ne pa tudi prileganje maske na obraz.
Ustavitev javnega življenja je omejila rast okužb
Matjaž Figelj je v oddaji Studio City za »ne zelo učinkovit« ukrep označil tudi karanteno. Kot je pojasnil za Razkrinkavanje.si, je s tem mislil »splošno karanteno«, kakršna je bila v veljavi spomladi letos, ko je vlada ustavila vse nenujne družbene dejavnosti.
Po njegovem mnenju je uvedba takšnih ukrepov neučinkovita, saj je po njihovi sprostitvi število okuženih spet začelo naraščati. »Karantena samo preloži problem, ga ne odpravi in je nesmiselna,« je dejal.
»Splošna karantena je zajezila val okužb, seveda pa smo se vsi zavedali, da z njo virusa ne bomo izkoreninili. Drugi val je bil tako pričakovan,« je za Razkrinkavanje.si pojasnila Nina Grasselli Kmet s klinike za infekcijske bolezni in vročinska stanja.
Po njenih besedah je bil namen spomladanske splošne karantene med drugim zmanjšati število smrti, pri tem da približno odstotek okuženih potrebuje zdravljenje na oddelku za intenzivno nego. Ob rasti števila okuženih, kakršni smo v Sloveniji priča zadnji teden, morda ne bo dovolj zmogljivosti za oskrbo vseh, je opozorila: »To pomeni, da celostne oskrbe ne bomo več mogli zagotoviti vsem, temveč le tistim, za katere bomo presodili, da imajo največ možnosti, da preživijo.«
Raziskovalci z londonske univerze Imperial College so v članku, junija objavljenem v znanstveni reviji Nature, ocenili vpliv različnih epidemioloških ukrepov, ki jih je 11 evropskih držav sprejelo spomladi, na zmanjšanje reprodukcijskega števila. To število kaže, koliko ljudi v povprečju okuži vsak okuženi.
Opazovali so vpliv petih ukrepov, od priporočil za ohranjanje razdalje do splošne karantene. Pojasnili so, da mediji z izrazom »karantena« označujejo različne ukrepe, oni pa so splošno karanteno opredelili kot skupek ukrepov, ki prepovedujejo vsa nenujna javna zborovanja, določajo zaprtje izobraževalnih in kulturnih ustanov ter prepoved gibanja zunaj doma, razen za nujne opravke.
Ugotovili so, da se je z uvedbo karantene v preučevanih državah reprodukcijsko število v povprečju znižalo za 81 odstotkov glede na obdobje pred uveljavitvijo karantene. »Naši rezultati kažejo, da so imeli veliki nefarmacevtski epidemiološki ukrepi – še posebej splošna karantena – močan vpliv na zmanjšanje širjenja okužbe,« so pojasnili. »V vseh preučevanih državah so bili ti ukrepi zadostni za znižanje reprodukcijskega števila pod ena in uspešno nadzorovanje epidemije.«
S K L E P
Specialist interne medicine v novogoriški splošni bolnišnici dr. Franca Derganca Matjaž Figelj je v oddaji Studio City na TV Slovenija izjavil, da epidemiološki ukrepi, kot so obvezna uporaba mask, ohranjanje medsebojne razdalje in splošna karantena, »niso zelo učinkoviti«, saj število okuženih tako v Sloveniji kot po svetu spet narašča. Za Razkrinkavanje.si je pojasnil, da po njegovem mnenju učinkovitost epidemioloških ukrepov ni prepričljivo dokazana. Pri tem se je skliceval na priporočila WHO.
WHO uporabo maske priporoča zdravstvenim delavcem in vsem, ki kažejo znake okužbe. Za splošno uporabo mask ni neposrednih dokazov, so zapisali v junijskih priporočilih. Kljub temu pa na podlagi dosedanjih raziskav v državah, kjer se okužba širi, priporočajo uporabo mask v zaprtih prostorih in kadar ni mogoče zagotoviti ustrezne medsebojne razdalje.
Pri tem priporočilu so se med drugim oprli na pregledno študijo, v kateri so znanstveniki analizirali rezultate 44 raziskav o učinkovitosti nošenja mask. Ugotovili so, da se z uporabo mask, tudi v splošni populaciji, zmanjša možnost prenosa okužbe pri tesnem stiku z okuženo osebo. Študija sicer temelji na raziskavah brez naključnega vzorca, zato je le posreden dokaz o učinkovitosti mask, so poudarili pri WHO.
Trditev Matjaža Figlja, da maske niso zelo učinkovite in da za uporabo mask v splošni populaciji ni prepričljivih dokazov, označujemo za sivo cono.
Avtorji iz Kanade in Libanona so v pregledni študiji, ki so jo izvedli za WHO, analizirali tudi vpliv vzdrževanja medsebojne razdalje na prenos okužbe z virusom. Ugotovili so, da je možnost okužbe na razdalji vsaj enega metra skoraj petkrat manjša kot pri bližjem stiku. WHO je tudi na podlagi teh ugotovitev priporočila ohranjanje vsaj enega metra razdalje.
Trditev Matjaža Figlja, da ohranjanje medsebojne razdalje ni zelo učinkovito, ne drži.
Učinkovitost ukrepov splošne karantene so v znanstvenem članku, objavljenem junija v reviji Nature, ocenjevali znanstveniki z londonske univerze Imperial College. Na podlagi podatkov iz enajstih evropskih držav so ugotovili, da je uvedba karantene v povprečju za 81 odstotkov znižala reprodukcijsko število okužb.
Trditev Matjaža Figlja, da spošna karantena ni zelo učinkovita, ne drži.
Siva cona
Objava, ki samo delno drži. Oznako uporabljamo zlasti pri preverjanju izjav in krajših trditev, ki se pojavljajo na družbenih omrežjih in v javnem prostoru, ter za pregled uresničevanja obljub politikov in drugih javnih osebnosti.
Ne drži
Objava, o kateri smo na podlagi neodvisne preverbe dejstev ugotovili, da ni resnična. Oznako uporabljamo pri preverjanju izjav in krajših trditev, ki se pojavljajo na družbenih omrežjih in v javnem prostoru, ter za pregled uresničevanja obljub politikov in drugih javnih osebnosti.
